Je begunska kriza razgalila pravi obraz Evrope? Evropski poslanec dr. Igor Šoltes ob svetovnem dnevu beguncev.

043
20 jun2017
662

SLOVENIJA – To leto, 20. junija,  beležimo že sedemnajsti svetovni dan beguncev. Po podatkih Slovenske tiskovne agencije je bilo v letu 2016 zaradi vojne, nasilja in preganjanja prisilno razseljenih rekordnih 65,6 milijona ljudi oz. 300.000 več kot v letu poprej. Begunska kriza je zaradi velikega števila beguncev pokazala na vse pomankljivosti dosedanjega azilnega sistema EU. Za mnenje ob svetovnem dnevu beguncev smo na uredništvu mlad.si prosili evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa, ki v begunski krizi prepoznava več kot politično, pravno ali varnostno vprašanje, temveč vprašanje, ki je za prihodnost Evrope bistvenega pomena “kaj je prav in humano”.

V zadnjih letih smo v imenu begunske krize videli praktično vse. Ponovno vzpostavljanje notranjih meja, počasno, a vztrajno rušenje temeljev schengenskega sistema, gradnjo zidov, postavljanje žičnatih ograj, ki jih pri politično korektno imenujemo “tehnične ovire”, predvsem pa nevarno širjenje populizmov, ekstremizmov in sovražnega govora. Odnos do beguncev je v resnici ogledalo našega razumevanja večkulturnosti in humanosti. In kot kaže, smo od temeljnih vrednot, kot so dialog, strpnost in solidarnost, na katerih je nastala in zrasla Evropska unija, dlje stran kot kdaj koli prej. Ob tem se moramo vprašati, ali so res begunci tisti, ki nas tako zelo ogrožajo, ali pa bi nas moral bolj skrbeti naš odziv na novo nastale razmere in nesposobnost učinkovitega in skupnega odgovora Evropske unije. Gre torej za precej več kot zgolj za politično, pravno, varnostno in še kakšno vprašanje, v resnici gre predvsem za civilizacijski preizkus prihodnosti Evrope, za katerega upam, da smo ga vendarle zmožni prestati.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes.

Kaj pa mednarodnopravne norme? Zelo me skrbi dejstvo, da smo očitno pozabili, da nas k humanitarnemu pristopu do beguncev poleg naše človečnosti zavezujejo tudi mednarodne konvencije in protokoli, ki so plod varstva osnovnega človekovega dostojanstva, ki ga je skozi stoletja razvijala naša civilizacija. Zanimivo, da je že filozofinja Hannah Arendt opozorila, da je oseba brez državljanstva ali formalnega dovoljenja za bivanje, kot so na primer begunci, oseba človekovih pravic par exellence, kajti samo te pravice ji pripadajo. Samo pravice, ki jih ima zaradi dejstva, da je človek. Ne glede na druge oznake, ki jih dodajamo tem ljudem, gre v prvi vrsti še vedno predvsem za človeka. In to je tisto, česar sodobna Evropa v zadnjih letih ne zna in ne zmore razumeti. In to ista Evropa, ki je koncept človekovih pravic utrdila med prvimi in ga znala glasno zagovarjati tudi v odnosu do drugih držav, a kot vedno, je precej težje, ko se s tem soočamo sami v realnem življenju.

Razumljivo je, da ob begunski krizi na plan prihajajo tudi vprašanja o varnosti in varnostnih grožnjah. K temu je svoje dodal tudi radikalni populizem, ki izkorišča begunsko krizo za sejanje strahu, spodbujanje verskih in drugih oblik nestrpnosti in povzročanje delitev in konfliktov v družbi, z namenom nabiranja poceni političnih točk, kar je zavržno in nedopustno. In če ob takšnih manifestacijah ne reagiramo, bo to slej kot prej postala naša stvarnost, ki jo bo prevzela tudi širša družba. Proti temu se je nedvomno težko boriti, a mednarodno pravo, temelji človeškega dostojanstva in humanost v nas samih, so brez dvoma na strani tistih, ki se za to upajo izpostaviti. In tukaj si želim tudi angažiranja mladih, saj apatija in nezainteresiranost nista prava odgovora na trenutne razmere. Gre namreč tudi za vprašanje, v kakšni Evropi želimo živeti in to najbolj zadeva ravno vas, mlade, ki si zaslužite, da tudi v prihodnosti ohranimo evropsko skupnost, ki temelji na solidarnosti, humanosti in spoštovanju temeljnih pravic. Tudi zato je kolektivna odgovornost, da to zares dosežemo, velika.

Izjemno vlogo pri vsem tem gre seveda pripisati tudi medijem. Pomembno je, da se v obilici prispevkov, med katerimi je vse več tudi “fake news“, znamo premišljeno odločati in odzivati ter ne nasedamo vsakršnim provokacijam. Vsekakor pa je dolgoročna rešitev vprašanja begunske krize mogoča le na žariščih samih. Tu pa je potrebna mednarodna solidarnost in pomoč, ne pa spodbujanje in oboroževanje območij, od koder prihajajo begunci. Včasih se zdi, da vse mednarodne zaveze o reševanju različnih vprašanj postajajo privlačne le, če so njihovi cilji prestavljeni v daljno prihodnost. Med tem pa po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce vsake tri sekunde en Zemljan postane razseljen, torej begunec. Grozljiva statistika, ki prav nikogar ne bi smela pustiti hladnega.

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Osebni arhiv evropskega poslanca

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji