Stop za predsodke do vseh generacij Zapis poslanca Evropskega parlamenta Iva Vajgla o medgeneracijski solidarnosti.

vajgl2
27 jun2017
528

SLOVENIJA – V Sloveniji je vse pogosteje slišati sintagmo medgeneracijska solidarnost, ki poudarja pomen sodelovanja med generacijami za skupno sožitje v družbi v kateri živimo. Pa se res zavedamo pomena medgeneracijskega učenja in izobraževanja, ki lahko v sinergiji idej in medsebojnega spoštovanja med mlajšo ali starejšo generacijo, tako na individualni kot družbeni ravni pomembno pripomore k delovanju, razvoju in kvalitetnemu bivanju posameznika v družbi? O vlogi in mestu, ki ju imajo v družbi starejši je za uredništvo mlad.si svoje misli delil evropski poslanec Ivo Vajgl, ki mladim sporoča, da lahko ti vedno računajo na solidarnost starejših. 

Pred dnevi sem v Ljubljani pripravil konferenco z naslovom Izzivi trajnostnega razvoja v dolgoživi družbi z namenom, da predstavimo poglede in spoznanja različnih strokovnjakov na to, kako doseči čim bolj trajnosten razvoj ob dejstvu, da smo postali dolgoživa družba. To je pojem, ki zveni bistveno bolj pozitivno, kot če bi rekli, da živimo v “družbi staranja” ali starajoči družbi. Dejstvo je, da se delež starejših v celotni populaciji povečuje oziroma, da je starejših vedno več, mlajših pa vse manj.

Na konferenci je nastopila tudi dr. Jana Mali, profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, ki je v uvodu omenila, da bi se dejstva, da živimo vse dlje, morali pravzaprav veseliti, sploh glede na to, da temu v preteklih družbah ni bilo tako, da je to torej civilizacijska pridobitev. In res, zakaj bi sploh kogarkoli motilo dejstvo, da je starejših v družbi vse več, saj je vendar človeško življenje, sploh če je dolgo in kakovostno, največja vrednota. In kaj ima z vsem tem opraviti trajnostni razvoj?

Evropski poslanec Ivo Vajgl.

Evropski poslanec Ivo Vajgl.

Ideja tega razvojnega koncepta, ki se je uveljavil v 80. letih prejšnjega stoletja in je bil posledica spoznanja o „mejah rasti“, torej dejstva, da ima naš planet svoje omejitve (naravnih virov, prostora itd.), izhaja iz moralne predpostavke, da moramo zanamcem zapustiti planet tak, da bodo lahko njegove blagodati uživali prav tako neokrnjeno, kot smo jih imeli priložnost uživati mi. Dostop do pitne vode, neonesnažene zemlje in zraka, zdrave hrane in bogate biotske raznovrstnosti je za to osnovni pogoj.

A pri trajnostnem razvoju ne gre le za okoljske dejavnike, pač pa tudi za ekonomske in predvsem socialne. Pri tem je načelo, da naj imajo tudi generacije, ki šele prihajajo, mladi, kot ste vi, ki prebirate ta portal, možnost zdravega in polnovrednega razvoja, MIRU in varnosti, delovnih mest in dostojnega plačila, dostopa do zdravstvenih storitev in, nenazadnje, pokojnin. Te niso nikakršna miloščina, to je prispevek, ki ga družba prizna ljudem za njihovo minulo delo. Starejši, ki prejemajo pokojnine, torej ne bi smeli biti razumljeni kot breme družbe, pač pa njen enakovreden in spoštovanja vreden člen, ki je v svojem aktivnem obdobju po svojih močeh prispeval k napredku skupnosti.

V zadnjih letih, ko sta zlasti Evropo prizadeli gospodarska oziroma finančna in posledično tudi socialna kriza (propadanje podjetij, izguba delovnih mest, zgrešene bančne naložbe, pomanjkanje javnih sredstev za socialno državo oziroma javne sisteme, kot je, denimo, zdravstvo), se je okrepila nenaklonjenost javnosti do starejših, češ, da so le “porabniki” socialne države, nič pa k njej ne prispevajo. Starost je postala nezaželena, še bolj zaskrbljujoče pa je, da je nerazumljena. To je med drugim posledica krepitve predsodkov do starejših, čemur strokovnjaki rečejo starizem. Razmišljanje, da starejši ne morejo prispevati k razvoju družbe zato, ker so “stari”, je neutemeljeno in nepravično. Nekateri sociologi so zato govorili tudi o starosti kot “socialni smrti“, saj da se od starejših ne pričakuje, da bodo na jesen svojega življenja dejavni, ustvarjalni in povezani v skupnost.
21. stoletje je, na srečo, prineslo nekakšno streznitev tudi glede tega – danes je povsem nesporno, da je starost, ob ustreznih ukrepih socialne države, mogoče živeti polno in izpolnjeno. Starejši se danes izobražujejo, vključujejo v številne prostočasne dejavnosti, delujejo kot humanitarni prostovoljci, celo kot podjetniki in umetniški ustvarjalci. Kot je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo časnika Delo dejala znana ameriška blogerka, pisateljica in aktivistka na področju boja proti starizmu Ashton Applewhite, raziskave celo kažejo, da so starejši med srečnejšimi družbenimi skupinami.

Še srečnejši pa bi starejši bili, če bi bili prepoznani kot enakovreden del družbe, skupina, ki lahko s svojo modrostjo in izkušnjami prispeva k razvoju in blaginji. Pri tem računam prav na vas, mlade, da boste s svojo mladostno energijo, voljo in ustvarjalnostjo znali in zmogli krepiti solidarnost med generacijami, da boste prisluhnili starejšim, se od njih učili in poskušali razumeti njihove potrebe in posebnosti. Le tako, s sodelovanjem, bomo lahko “združeni v raznolikosti“, kot je slogan Evropske unije, poiskali pravo pot do družbe znanja, blaginje in solidarnosti. Na to, da smo in bomo starejši solidarni z mladimi, lahko vedno računate!

Ivo Vajgl, poslanec Evropskega parlamenta (DeSUS/ Alde)

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Osebni arhiv evropskega poslanca Iva Vajgla in Jože Suhadolnik (Delo)

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja Nacionalno

Sorodni članki

Avtorji