“Mladinske organizacije naše in vaše mladosti” Okrogla miza.

PMM 20_BANNER_OKROGLA MIZA
19 jun2017
153

MARIBOR – Na dan mladosti, 25. maja 2017,  smo v sklopu praznovanja 20. obletnice delovanja zavoda Pekarna Magdalenske mreže organizirali okroglo mizo “Mladinske organizacije naše in vaše mladosti”. Na okrogli mizi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Ustanovo Pohorski bataljon, smo gostili dr. Rajka Muršiča, kulturnega antropologa FF LJ in UPB, Želka Pelicona iz KUD-a France prešeren in UPB, Mojco Selak iz Rdeče Ostrige in UPB, Niko Bezeljak iz GT22, Aleksandro Goropevšek iz Radia MARŠ, Kolektiv Pizda! iz Pekarne Magdalenske mreže in Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže, ki so spregovorili o mladinskem polju nekoč in danes.

Okrogla miza.

 

Zgodovina mladinskih prizorišč je dolga in v vsakem obdobju specifična. Kljub rastoči zavesti o pomenu mladinskega delovanja, je to vse bolj pod pritiskom kapitalističnega produkcijskega sistema, kar se kaže v vse večjem varčevanju, zniževanju transferjev in povečevanju birokracije s strani občin in države. Poleg tega je vsa večja pluralnost mladinskega polja, ki so jo včasih smatrali kot koristno, zamajala temelje radikalnega delovanja številnih mladinskih organizacij in povzročila porast komercialnih, pavšalnih mladinskih programov. Mladinsko polje je z nekritičnim zastopanjem aktivne participacije mladih zgolj z vidika promoviranja podjetništva, kompetenc in fleksibilnosti mladih na trgu dela prevzelo vlogo desne roke hierarhično-izkoriščevalskega sistema. V svojem jedru so tako postala reformistična, saj pristajajo na kapitalistično logiko izkoriščanja, uničevanja sistemov družbene solidarnosti in simbolno participacijo mladih. Ker s svojim programom ohranjajo obstoječa razmerja moči, se v najboljšem primeru zatekajo parcialnim delvnicam, dogodkom in izobraževanjem, s tem pa v najboljšem primeru zgolj vzdržujejo in poglabljajo status quo.

Mladinske-org-mladosti-4

Okrogla miza ob Dnevu mladosti.

Tudi nekateri avtonomni-kolektivni prostori, katerih zasedbe so bile sprva dojete kot radikalen, političen akt, so se tekom notranjih in zunanjih pritiskov sprevrgli v posamezne, privatizirane prostore, ki postajajo inkubatorji individualizirane new agevske ideologije, pridobitvenih in potrošniških dejavnosti ter mainstream produkcije. Rešitev ni v utopičnem individualnem pobegu iz obstoječe družbe ali v promoviranju segregacijske politike, saj s tem podpiramo napačno mnenje, da so vprašanja neenakosti, diskriminacije, revščine in marginalizacije posebna vprašanja in ne vprašanja naše družbene skupnosti. Naj gre torej za klub, mladinsko organizacijo ali študentski radio, njihovo delovanje mora voditi k nenehnemu preizpraševanju tako nacionalnih kot tudi lokalnih programov za mlade, ohranjanju neformalnega in avtonomnega lastnega delovanja ter konstantnemu spodbujanju ustvarjalnega, inovativnega in kritičnega mišljenja.

Okrogla miza je spobudila samorefleksijo delovanja organizacij in kolektivov, ki se na dnevni bazi borijo proti poneumljanju mladih. Le s povezovanjem, izobraževanjem in aktivnim organiziranjem lahko mladinsko polje preoblikujemo v radikalno protiutež globalnim, družbenoekonomskim smernicam. Z vztrajnostjo in skupnim bojem vseh akterjev znotraj mladinskega polja se lahko zoperstavimo parcialnemu, nekritičnem delovanju, ki postaja obliž obstoječemu kapitalističnemu sistemu in odvrača pogled od strukturnih problemov kot so brezposelnost, stanovanjska problematika, marginalizacija ranljivih družbenih skupin, izkoriščanje in pomanjkanje
demokracije.

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže, Tina Podbevšek programska sodelavka

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Lokalno

Sorodni članki

Avtorji