Ko nas bo nadomestil algoritem Med poklici, ki jih ne ogroža algoritem, je prav mladinski delavec.

18815072_938266476315883_493072760746643450_o
07 jun2017
153

SLOVENIJA – Razmišljanje o ogroženosti delovnih mest zaradi algoritma, ki naredi neko delovno mesto nepotrebno.

Mladi danes so zares v nezavidljivem položaju. Tako na polju zaposlovanja kot na polju izobraževanja.

Najprej jih je doletela kruta realnost brezposelnosti, nato obdobje popravljanja stanja in počasnega izhoda iz krize in ponujenih več delovnih mest, ki pa so bila več ali manj za takšna delovna mesta, kjer ni zahtevana izobrazba. Povrh vsega so to še vedno najslabše plačana delovna mesta. Skupna številka registrirane brezposelnosti se je zmanjšala, vendar to ne pomeni, da ljudi, ki nimajo dela, ni več. Tako so mladi, soočeni s krizo, sprva sprejeli to igro: Zagrabi za prvo priložnost, ker ne veš, če ti bo druga sploh dana. In sprejeli vsakršno zapolsitev.

Kar se tiče izobraževanja, pa se mladim že za časa šolanja, ali pa študija, govori o tem, da se bodo morali celo življenje izobraževati. Tako so v dihotomni situaciji, kjer jim realnost ponuja zaposlitve, kjer se ne zahteva izobrazba, hkrati pa naj bi se stalno izobraževali za zahteve delovnega mesta. Kavelj 22 je v dejstvu, da se za vsako delovno mesto, kjer se zahteva izobrazba, tudi poveča plača in z njo vse bonitete.Ta trik je že večina mladih spregledala, obstaja pa tudi Gibanje za dostojno delo in dostojno plačilo, ki se bojuje proti vsem tem pojavom izkoriščanja.

Zdaj pa k naslovni sliki. Zakaj robot? No, ko sledimo vsem tem informacijam o digitalizaciji, uberizaciji, robotizaciji vseh delovnih procesov, tudi tistih v upravi, znanosti, medicini, bankah, zavarovalnicah, kjer je vse več delovnih mest ogroženih zaradi algoritma, ki to delovno mesto naredi za nepotrebno, se vprašamo, ali na sistemski ravni že kdo sledi vsem tem procesom. Že kdo v tej državi razmišlja o vseh teh poklicih, ki bodo nenadoma odveč: najprej v kovinsko predelovalni industriji, ki je naša paradna, potem pa tudi zavarovalništvu, trgovini, finančnem sektorju. In to naj bi bila bližnja prihodnost, recimo 2020-2030. Pa ni dovolj razmišljati le o novem davku na robote. Družbe/držćave/družboslovci/posamezniki danes že razmišljajo o popolno novi družbeni, življenjski, skupnostni paradigmi, ki jo bo moral vsak državni sistem vpeljati. Že zdaj bi bile potrebne obširne debate o tem, kako in kaj sploh delati? Bo tale robot, ki smo ga naredili v Mladinski postaji Moste za prostovoljne prispevke, zares nadomestil žicarja na ulici? No, celo ta “poklic” ni več nenadomestljiv.
Razveseljivo dejstvo za naš sektor pa je, da med poklici, ki jih ne ogroža algoritem, je prav mladinski delavec. Vsaj to, da ne končamo s preveč pesimističnimi toni.

Vir in foto: Združenje mladih, staršev in otrok Sezam

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji