Erasmus+ izmenjava ‘Evropske sanje’ "Evropa se sooča z globoko eksistencialno krizo." - Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije

eud circle
01 jun2017
103

EVROPA – Kakšna je prihodnost Evrope? Se bo v prihodnosti razširila še na nove članice ali jih bo še več izgubila? So vse države članice v Uniji enako dobro povezane ali pa med njimi obstajajo pomembne razlike? Kaj so skupne evropske vrednote in ali jih Unija zares podpira? Ali naj se Unija širi tudi preko geografskih meja evropske celine? Kako se spopasti z begunskim valom, odhodom Velike Britanije, grško ekonomsko krizo in vzponi nacionalističnih ideologij?

Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja je skušala odgovoriti skupina mladih udeležencev Erasmus+ mladinske izmenjave “Evropske sanje“, ki je potekala med 6. in 14. majem v vasici Elerji na Primorskem, koordiniral pa jo je Zavod APIS. Udeleženci iz Slovenije, Poljske, Severne Irske, Nizozemske in Turčije – ki so se v Elerjih zbrali na predvečer za EU dokaj odločilnih francoskih predsedniških volitev – so z različnimi metodami neformalnega učenja pridobivali nova znanja o Uniji, izmenjevali mnenja o perečih težavah in vprašanjih ter spoznavali kulturna in politična ozadja držav, iz katerih prihajajo.

Že v prvih dneh smo preko pripovedovanja položili temelje za naše poznejše razprave. Ob tem so se že pojavila zanimiva nova vprašanja: bi morala integracija evropskih držav postati še močnejša? Bi se morala Evropska unija preoblikovati v Združene države Evrope? Ali se počutimo dovolj ”evropsko”, da lahko govorimo o panevropski identiteti?

Razprava se je še bolj razživela v nadaljevanju, ko smo se lotili debat. Na ta način smo pretresli nekatere najbolj aktualne teme, ki trenutno pretresajo Unijo, kot tudi probleme, s katerimi se bosta v prihodnosti morda srečala tako Evropa kot svet – denimo grožnjo vse večje avtomatizacije in izgube mnogih delovnih mest.

S pomočjo metode gledlaišča zatiranih smo nato z igro in lastnimi telesi razmišljali, kdo ima v družbi največjo moč in kdo je najbolj zatiran, ter o razmerju med zaupanjem in odgovornostjo.

»Všeč mi je, da na izmenjavi politične narative raziskujemo z različnimi metodami: z debatiranjem, igro, risanjem …« je povedala Megan, vodja udeležencev s Severne Irske. »Lepo je videti, kako udeleženci postajajo pri izražanju svojih mnenj vse bolj samozavestni in kako s tem tudi oblikujejo mnenja, za katera prej niti niso vedeli, da jih imajo. Na debatah se moramo postaviti tudi v vlogo tistih, ki razmišljajo drugače kot mi, in tako spoznavamo različne perspektive. Še posebej pa mi je bila všeč današnja delavnica gledališča zatiranih – najprej sem bila nekoliko živčna, a sem se na koncu počutila že povsem sproščeno in naravno

V stari Grčiji, zibelki Evrope, je trg predstavljal kraj, na katerem so državljani javno razpravljali o političnih vprašanjih svojega časa. Danes je javna misel s trgov večinoma izginila: le-ti so namenjeni dokaj zasebnemu pitju kave, skupinam turistov in njihovim vodičem ter različnim oblikam razvedrila.

Pa vendar se je v petek na Mestnem ter Prešernovem trgu v Ljubljani – pa tudi na Šuštarskem mostu – pojavilo večje število glasov, ki so Ljubljančanom naglas sporočali svoje stiske in vprašanja. Množica mladih iz izmenjave se je v zaključku programa sredi javnega prostora v Ljubljani postavila v sugestivne poze – denimo z glavo v dlaneh, leže na tleh ali z rokami, ki so dvigovale transparent – ter nagovorila vse, ki so prišli mimo, od turistov do predstavnikov politične elite. »Naša generacija se boji brezposelnosti!” so govorili prvi. “Je Evropa zgrajena na ekonomiji … ali kulturi?‘” so spraševali drugi. “Bi volili za demokracijo?'” je zanimalo tretje.

Vsaj ena izmed dilem, ki smo jih razglašali na trgih in mostovih Ljubljane, se nam je zastavila že v prejšnjih dneh, ko smo svoja razmišljanja o Evropi in Evropski uniji razvijali s pomočjo različnih debat. Med drugim smo tako razpravljali tudi o tem, kaj je demokracija. Si je državljani evropskih držav sploh zares želijo? Ali so občasne volitve dovolj za njen obstoj? Vprašanje se je še bolj zaostrilo, ko smo razmišljali o povsem konkretnih problemih sodobne Evrope: ali je denimo prav, da evropske države same odločajo o tem, koliko (če sploh) migrantov bodo sprejele, ali pa bi jim Unija morala zapovedati, četudi ”nedemokratično”, bolj gostoljuben odziv? Smo torej pripravljeni ‘‘voliti za demokracijo”?

Vprašanja, na katera je težko najti jasen odgovor, smo v petek torej umestili v javni prostor s pomočjo svojih teles in improvizacije. “Zanimivo se mi je zdelo, kako smo se odzivali drug na drugega in kako so na ta način sproti nastajale nove zgodbe,” je povedala slovenska udeleženka Petra. “Zdelo se mi je, da sem lahko z mislimi opazovala telo, kot da bi razmišljalo sâmo in se sâmo prilagajalo drugim telesom v skupini.” Tehnike gledališča zatiranih so bile všeč tudi Jordanu s Severne Irske; že kmalu ga čaka nova mladinska izmenjava v Manchestru, kjer bo lahko uporabil tudi tukaj pridobljene izkušnje.

Po intervenciji in ogledu Ljubljane smo se vrnili na Primorsko, kjer smo ob koncu izmenjave razmislili, kako bomo osvojeno znanje in izkušnje uporabili v novih projektih, ki jih bomo izvedli v svojih domačih okoljih.

Naj bo prihodnost taka ali drugačna, pa bomo svoja razmišljanja, znanja in mnenja gotovo delili tudi v prihodnje, saj nas je izmenjava povezala in bomo tudi po njej ohranili stike. In skoraj gotovo se bodo na podlagi naše izmenjave kmalu razvila tudi nova sodelovanja!

TRAJANJE PROJEKTA: 1.2. – 31.5.2017

PROJEKTNI PARTNERJI: The Inside Out Programme (Združeno kraljestvo), Lycian Pathfinders Youth Group (Turčija), Stichting Diversiteitland (Nizozemska), Civis Polonus Foundation (Poljska), Zavod APIS (Slovenija)

KOORDINATOR PROJEKTA: Zavod APIS

Vodja projekta: Sara Širnik

Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus+.

Vir in foto: Zavod APIS

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji