“Zgodba Evropske unije ni samoumevna!” Intervju z direktorjem MOVIT, Nacionalne agencije programa Erasmus+; področje Mladina, Urošem Skrinarjem.

retusirane (4)
04 maj2017
1,137

SLOVENIJAV okviru evropskega tedna mladih, uredništvo mlad.si objavlja poglobljen intervju z direktorjem Movita, Nacionalne agencije Erasmus+ za področje mladine, Urošem Skrinarjem. Kljub temu, da nam je Uroš Skrinar v pogovoru zaupal, da na delovnem področju raje več molči, je z nami podelil precej zanimivih pogledov in informacij o uspehih programa Erasmus+ Mladi v akciji, vlogi mladinskega sektorja v Sloveniji ter položaju mladih in njihovi aktivni participaciji v družbi. Ker nas do Mladinstivala loči le še nekaj dni, pa boste v intervjuju izvedeli tudi kaj MOVIT skupaj z ostalimi organizatorji pripravlja za festival mladinskega dela.

Pred leti ste v enem izmed intervjujev dejali, da vam je ljub pregovor “pametno govoriti je težko, pametno molčati še težje”. Katerega dela pregovora se bolj držite danes?

A sem res to rekel? (smeh) Res imam rad pregovore, ker verjamem, da se lahko iz njih veliko naučim. Kljub temu da rad veliko govorim, mislim, da bolj drži, da sem v zadnjem času, predvsem v zadnjih treh letih, kar se tiče mojega delovnega področja, več molčal. In mislim, da bom v prihodnje še bolj…

Lahko pa vam zaupam, da mi je en rek še ljubši. In sicer Roberta Downeja Jr.: “Listen, smile, agree, and then do whatever the f*** you were gonna do anyway.” (Poslušaj, se smej, strinjaj in potem naredit točno to, kar si želel narediti že na začetku) Je dober, ni? (smeh) No, pa da ne bo pomote. Upoštevam ga “le” takrat, ko vem, da je to, kar je potrebno narediti, dobro in prav. Pa če tudi komu to ni prav…

Uroš Skrinar, foto: Tilyen Mucik.

Kljub temu, da večina ljudi pozna program Erasmus+: Mladi v akciji, kako bi na kratko opisali njegovo bistvo?

Večina akterjev mladinskega sektorja v Sloveniji ga res zelo dobro pozna. A vseeno, se strinjam, ne škodi ponoviti.

Program “Erasmus+: Mladi v akciji” je del programa Erasmus+, ki je stopil v veljavo z letom 2014 in združuje dosežke več kot 25 letne zgodovine programov EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Namenjen je izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela.

Mladinsko poglavje programa Erasmus+ oziroma Mladi v akciji, kot radi rečemo, nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta, ki ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Spodbuja tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni.

V Sloveniji za izvajanje programa Erasmus+ v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji, in sicer za izvajanje programa na področju izobraževanja, usposabljanja in športa skrbi Cmepius, za področje mladine pa je odgovoren Movit.

 Za zanimivost pa še tale podatek. Področje mladine v programu v smislu razpoložljivih finančnih sredstev za podporo projektov zavzema “le” 10% celotnih proračunskih sredstev celotnega program, ki znaša 14,7 milijarde evrov, a dosega kar 25% vseh vključenih mladih v program. In še kar je pomembneje, vseh mladih, še posebej pa mladih z manj priložnostmi in s posebnimi potrebami.

Ena izmed glavnih prioritet Erasmus+ je krepitev evropskih vrednot. Lahko potem govorimo o tem, da Erasmus+ pripomore tudi k manjšanju evroskepticizma med mladimi?

Želimo gledati še širše, saj bi naj program prispeval k izgradnji Evropske unije. Prispeva k temu, da se mlad človek zaveda, kaj pomeni biti evropski državljan. Ter da vsak mlad človek, ki želi, dobi priložnost, da se v drugi državi sreča s svojimi vrstniki, ki so mogoče drugačne barve, govorijo drug jezik, imajo drugačne navade in da ugotovi, da smo kljub drugačnosti, vsi še vedno ljudje. Na ta način se rušijo predsodki in stereotipi.

Glede na trenutne razmere, sem vesel vprašanja o evroskepticizmu, tudi z vidika trenutnih dogajanj na mejah, čeprav bom mogoče z naslednjo izjavo šokiral. Z zanimanjem spremljam odzive mojih sodržavljanov na odločitev držav članic (in ne Evropske komisije, kajne? ) o zapiranju zunanjih meja Evropske unije. In posledično zastojev na mejnih prehodih s Hrvaško. Zakaj? Ker nam je zgodba Evropske unije samoumevna. Ne želim si tega, kar se dogaja, da ne bo pomote. Želim pa si, da bi se ljudje zavedali tudi vseh dobrih stvari, ki jih prinaša naš največji, skupni projekt – Evropska unija. In če želimo, da naš skupni projekt uspe, se bomo pač morali malo bolj potruditi. Od udeležbe na volitvah, do aktivnega (so)delovanja v skupnosti, itd… Zato, Movit, razmisleku o prihodnosti EU namenja celotno novo številko našega časopisa Mladje, ki prihaja v začetku evropskega tedna mladih.

Če se navežemo na vaš odgovor. Raziskave kažejo, da so mladi, ki se vključujejo v različne oblike učnih mobilnosti in projektov mednarodnega mladinskega dela, bolj integrirani v družbo in tudi bolj politično aktivni, kar je ključno za ohranitev demokracije v Evropski uniji…

Kaj več, kot to, je težko reči.

Jasno in z raziskavami dokazano je, kot že omenjate, da mlad človek, ki je vključen v projekte mednarodnega mladinskega dela pridobiva številne ključne kompetence, kot na primer delovanje v mednarodnem timu, komunikacijske kompetence, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti,… S tem pa program prispeva tudi k temu, da so mladi bolj vključeni v družbo in jo sooblikujejo. Zato bomo v Nacionalni agenciji temu, v prihodnjih letih izvajanja programa, dajali še večji poudarek.

Med ključnimi ukrepi Erasmus+ je tudi srečevanje mladih in oblikovalcev politik na področju mladine. V februarju so se mladi iz vse Slovenije srečali s predsednikom vlade RS, dr. Mirom Cerarjem in predsednikom Evropske komisije Junckerjem. V čem vidite priložnost mladih na omenjenih dogodkih? Če smo natančnejši, menite, da imajo mladi s svojim glasom možnost vplivati na oblikovanje politike na področju mladine? Po omenjenem februarskem srečanju je bilo s strani prvih zaznati precej razočaranja…

retusirane (2)

Intervju z direktorjem MOVIT, Nacionalne agencije Erasmus+; področje Mladina, Urošem Skrinarjem.

Če začneva od začetka. Strukturiran dialog je proces, v katerega se mladi vključijo, razpravljajo in pridejo do zaključkov, z namenom, da se le ti potem tudi upoštevajo. Gre za instrument evropske mladinske politike za izgradnjo ukrepov, ki prispevajo k boljšemu položaju mladih v družbi. Moja ocena je, da se je v zadnjih letih v Sloveniji, močno razvila prisotnost zavedanja pomena vključevanja mladih v “politično” življenje. In prav je, da omenim in pohvalim, da ne bodo rekli, da jih samo kritiziram (smeh), da so odločevalci na najvišjih ravneh pripravljeni prisluhniti, razpravljati in sodelovati z mladimi. Tisto, kar še manjka in kjer bo potreben korak naprej, pa je, da je potrebno zaključke teh razprav, preliti v konkretna dejanja. Tu pa še vedno velikokrat velja, da je potrebno od besed, do dejanj. Je pa res, da bi tudi mladinski sektor lahko, ali pa celo moral, tu narediti več…

Čeprav nekateri govorijo o strukturiranem dialogu, februarsko srečanje med mladimi in povabljenimi gosti, ni bil strukturiran dialog, ampak dialog z državljani.  Osebno menim, da so bile kritike mladih glede samega dialoga upravičene in na mestu. Nisem ponosen na to, kar bom nadalje povedal, ampak to je bil prvi dogodek, v več kot 20 letih, iz katerega sem odšel predčasno. Zakaj? Zato, ker sem videl več kot 500 mladih, ki so prišli na dialog s predsednikom Evropske komisije in predsednikom Vlade RS, pristop k dialogu s strani obeh gostov, pa je bil že ob prvem vprašanju, do mladih, zelo podcenjujoč. In potem se je razprava razvila v smeri, kot se je… Je pa to seveda moje subjektivno mnenje, priznam.

Nekateri so mladim nato očitali, da so imeli čudna ali neprimerna vprašanja, iz katerih je izhajalo nepoznavanje Evropske unije, nepoznavanje področij in nalog posameznih institucij. To delno drži, ampak potem se morajo institucije vprašati, med katere lahko štejemo tudi MOVIT, da ne bo pomote, v katero smer je potrebno narediti korak, da bodo mladi dejansko vedeli in imeli znanje o tem. In prav je, da se je zgodilo, kar se je zgodilo, v upanju, da se bomo iz tega lahko vsi nekaj naučili. In ni res, da so mladi na tem dogodku samo kritizirali. Nekatera vprašanja so bila izvrstna, ampak veste to je podobno kot z upokojenci. Vedno rad iščem paralele z upokojenci. (smeh). Saj tudi oni ne vedo vsi kakšne so pristojnosti evropskega sveta, evropskega parlamenta, evropske komisije ali držav članic. No, pa da ne bom s temi osebnimi razmišljanji razburil preveč ljudi… Menim, da so takšni dialogi potrebni.

Kako vidite razmere na področju mladinske politike v Sloveniji.

To pa raje ne bi odgovoril, ker bi bil preveč kritičen, kar pa ne želim biti. Lahko le povem, da sem z velikim zanimanjem in še večjim razočaranjem prebral poročilo Računskega sodišča glede Učinkovosti mladinske politke. Je pa lahko dobra popotnica za spremembe, ki upam, da se bodo le zgodile.

Glede na to, da ne želite komentirati mladinske politike v Sloveniji, je mogoče to povezano kaj z menjavo na mestu direktorja Urada RS za mladino. Omenja se tudi vaše ime.

(smeh) Ste me nasmejali. Bolj ima opraviti z razočaranjem, da se tudi po toliko letih, še vedno nič ne premakne.  Moje ime pa se omenja zaman.

Menite, da mladinski sektor dovolj aktivno pristopa h gradnji vključujoče družbe?

Ne samo mladinski sektor, ampak celoten nevladni sektor veliko prispeva k vključujoči družbi.

Če pa se vrnem nazaj na program Erasmus+: Mladi v akciji. Znano je, da smo postavili temo socialnega vključevanja mladih z manj priložnostmi, kot najpomembnejšo prednostno usmeritev za sprejem projektov v program ter začeli s posebnimi podpornimi aktivnostmi pod nazivom Ključ do vključenosti. Zakaj? Zato, ker želimo omogočiti vsem mladim, predvsem tistim z manj priložnostmi ali posebnimi potrebami, možnost sodelovanja v programu. In trenutni podatki za leto 2016 kažejo, da smo z zasledovanjem te usmeritve, skupaj s prijavitelji v program, na zelo dobri poti, saj je bilo v letu 2016, od vseh vključenih mladih v program, 36% mladih z manj priložnostmi.

Drug vidik pa je, da smo preko izvajanja aktivnosti Ključa do vključenosti sprožili, da velik del prijaviteljev in upravičencev programa, izvaja aktivnosti še bolj intenzivno na področju socialnega vključevanja, kot bi jih drugače. In ne le zgolj v projektih, sprejetih v program Erasmus+: Mladi v akciji. S tem prispevamo k bolj strpni in vključujoči družbi, k skupnim evropskim vrednotam. Vsekakor bomo zato z našim pristopom in aktivnostmi nadaljevali in upam, jih uspeli tudi še stopnjevati.

Leto 2017 bosta zaznamovali kar dve okrogli obletnici. 30. obletnica dosedanjih dosežkov programa Erasmus+ ter 20 obletnica zavoda MOVIT. Kakšni so cilji nacionalne agencije Erasmus+: Mladi v akciji ob beleženju 20. obletnice delovanja?

Res je. Movit že 20 let zelo uspešno opravlja naloge nacionalne agencije evropskih programov na področju mladine, kar sovpada tudi s 30 letnico programa Erasmus+, ki jo bomo prav tako primerno obeležili.

20-i rojstni dan Movita, pa bomo praznovali v okviru številnih aktivnosti, ki jih izvajamo v letošnjem letu: tako v okviru Mladinstivala, 9.5., v okviru mednarodne konference Europe goes Local, ki jo gostimo konec maja in še kje… S sodelavci pa smo se tudi odločili, da bo naše tradicionalno zaključno srečanje upravičencev programa, ki je načrtovano v začetku decembra, letos posvečeno izključno praznovanju 20 letnice Movita.

Uroš Skrinar, foto: Tilyen Mucik.

V maju organizirate Evropski teden mladih. Nam lahko zaupate, kaj  pripravljate v letošnjem tednu, posvečenemu mladim?

Osmi evropski teden mladih bo v Sloveniji potekal med 1. in 9. majem 2017. Bo pač malo daljši “teden“. (smeh) Slogan evropskega tedna mladih 2017 je “Oblikuj, premikaj, sodeluj“. Z njim želimo mlade spodbuditi, da oblikujejo svojo prihodnost z udeležbo v razpravah o prihodnosti EU, da izkoristijo priložnosti za mobilnost v tujini in da sodelujejo v novoustanovljeni evropski solidarnostni enoti, ki mladim daje priložnost, da izrazijo solidarnost s pomoči potrebnimi. Poudarek evropskega tedna mladih je tako na solidarnosti in družbeni zavzetosti mladih v Evropi, zaznamovanju in praznovanju programa Erasmus+ ter upoštevanju zamisli in predlogov mladih o oblikovanju prihodnosti mladinske politike EU.

V okviru evropskega tedna mladih bodo potekale številne aktivnosti na evropski ravni in v državah članicah EU. Več o tem na naši spletni strani.

Osrednji dogodek evropskega tedna mladih v Sloveniji, pa bo Mladinstival – festival mladinskega dela, ki bo 9. maja 2017 med 9.30 in 17.00 uro na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Namen Mladinstivala je združiti vse ključne akterje mladinskega sektorja na enem mestu za promocijo mladinskega dela in njegovih učinkov ter pomena neformalnega učenja in spodbujanja razprave z mladimi in akterji mladinskega dela o prihodnosti Evrope.

Na Mladinstivalu bo tako več kot 20 organizacij predstavljalo svoje aktivnosti in pristope v mladinskem delu, ki bodo predvsem izobraževalne in izkustvene narave. Hkrati pa bodo udeležencem Mladinstivala na voljo tudi druge zanimive aktivnosti:  dialog evropske komisarke Violete Bulc z mladimi na temo prihodnosti Evropske unije; odprta seja Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino, zaključna konferenca projekta Junaki zaposlovanja, hackathon mladinskega dela, s katerim poskušamo narediti nekaj novega v sektorju in na inovativen način poiskati rešitve na izzive s katerimi se sooča mladinsko delo; delavnica o vključevanju Romov v mladinsko delo; generalna skupščina ERYICA ,…

Mladinstival organiziramo skušaj številni partnerji: poleg MOVIT, tudi Urad RS za mladino, Urad Vlade za komuniciranje, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Mladinska mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije in Sindikat Mladi plus.

Zato na tem mestu povabilo vsem, da se nam pridružite. A ne pozabite se prijaviti.

Prijavnica na Mladinstival.

Po raziskavah Evrobarometer spada Erasmus+ med najbolj vidne dosežke Evropske unije. Erasmus+: Mladi v Akciji se kot zgodba o uspehu piše tudi v Sloveniji. Čemu bi lahko pripisali razlog za uspeh, ki ga dosegate?

Res gre za zgodbo o uspehu. V Sloveniji še toliko bolj, saj nacionalnih podpor za učne mobilnosti mladih in mednarodnega mladinskega dela razen programa Erasmus+: Mladi v akciji, skoraj ni.

Da dosegamo res dobre rezultate, kažejo številni primeri dobrih praks, se pravi projekti, ki so izbrani kot najboljši tudi na evropski ravni. O uspehih govori zadovoljstvo mladih, ki so vključeni v projekte, da seveda ne greva do točke, da uspešno razdelimo vsa razpoložljiva sredstva, ki so na voljo in jih je iz leta v leto več. Pa ne samo, da razdelimo sredstva, še vedno smo nacionalno agencija, na kar sem iskreno ponosen, ki želi s podporo projektov delati učinke na lokalnih ravneh, na mladih in na organizacijah. Pomembno je tudi to, da se organizacije mladinskega dela s pomočjo teh sredstev krepijo in rastejo. Ni lahko, a to želimo v prihodnje še krepiti.

S kakšnimi sredstvi za sprejem projektov v program pa sploh razpolagate v letošnjem letu?

V letošnjem letu razpolagamo s 3,5 milijona evrov razpoložljivih sredstev, v lanskem letu pa smo z 2,6 milijona evrov. To je za več kot 34% povečanje razpoložljivih sredstev.

Gre za res veliko povečanje, ki delno ni bilo načrtovano, zgodilo pa se je zaradi posebne pobude Evropske komisije t.i. Evropske solidarnostne enote. To pomeni, da smo se tudi na Nacionalni agencij morali zelo hitro odzvati na novosti in nove realnosti… Izvajanje prostovoljskega dela Evropske solidarnostne enote (ESE) v okviru Erasmus+: programa namreč poteka preko projektov evropske prostovoljske službe (EVS). Povečanje razpoložljivih sredstev gre tako predvsem za podporo tem projektom.

Izzivov nam torej ne manjka, kot vidite. Tudi problemov ne, da ne bo pomote. (smeh)

Na lanski mladinski konferenci je bilo govora o zapletenih postopkih prijav v program? Kako napreduje posodabljanje lažje prijave za večjo dostopnost programa?

Iskreno, ne vidim zapletenih postopkov prijav v program. In tudi če bi bili, je potrebno poudariti, da Nacionalna agencija omogoča izredno dobro in raznoliko podporo prijaviteljem projektov v program. To potrjujejo tudi prijavitelji sami, v letnih evalvacijah našega dela.

Potrebno pa se je zavedati tudi dejstva, na kar v Nacionalni agenciji opozarjamo že nekaj časa, da morajo razvijati in krepiti znanje pri prijavi projektov tudi akterji mladinskega sektorja.

Intervju z Urošem Skrinarjem.

Potem lahko sklepamo, da mladinske organizacije v Sloveniji v zadostni meri izkoriščajo potencial, ki ga ponuja program? 

Nacionalna agencija MOVIT ima v primerjavi z drugimi nacionalnimi agencijami na področju mladine, če pogledamo razpoložljiva sredstva, po indeksu drugo največje število prijav projektov. Sprejem prijavljenih projektov v program pa se giblje le okrog 25%. Zanimanja je res veliko, ampak je  potrebno na to pogledati tudi z vidika nacionalnega konteksta, saj kot sem že prej omenil, v Sloveniji drugih možnosti podpore projektom mednarodnega mladinskega dela in učnih mobilnosti, skoraj ni. Tudi v končni fazi so sredstva, ki jih namenjamo z vidika Erasmus+: Mladi v akciji za podporo projektov, skoraj za 3x večja, kot jih na letni ravni za podporo mladinskega dela nameni Urad RS za mladino.

Je pa še nekaj zelo pomembno v tem oziru. In sicer ali upravičenci dovolj dobro uporabijo podprte projekte in sredstva, ki jih dobijo? Vsak zase bi moral zelo dobro premisliti ali gre samo za projekt ali s tem projektom zasledujejo neko poslanstvo in vizijo svoje organizacije. In smo pri vprašanju kvalitete mladinskega dela? Vesel sem, da na tem področju, v letošnjem letu, nadaljujemo in krepimo prizadevanja Movita za razvoj in dvig kvalitete mladinskega dela na lokalni ravni, v okviru strateškega TCA partnerstva 21 Nacionalnih agencij, ki smo ga poimenovali Europe goes local. O temu bomo v prihodnjih letih še veliko govorili. No, delali tudi.

Potem pustimo to vprašanje odprto za mladinske organizacije. Morda za konec… Večina prebivalcev Evropske unije meni, da bo življenje današnjih mladih v prihodnosti še težje, kot je danes. Kakšno Evropo prihodnosti lahko po vašem mnenju zgradimo skupaj in kakšno Evropo bi si želeli vi?

Stvari se danes, v prihodnje se bodo verjetno še bolj, odvijajo hitreje, mladi morajo biti veliko bolj prilagodljivi in veliko bolj iznajdljivi. Nič ni več samoumevno, kot je bilo nekoč, čeprav se morda, kdo s tem ne bi strinjal. Ni jim lahko. In prav je, da se jih podpira in jim omogoča, da izkoristijo ves svoj potencial. Zase in za družbo.

Jaz pa si iskreno želim, da skupaj gradimo solidarno Evropsko unijo, ki je odprta, ki sprejema, ki podpira in omogoča, da je lahko vsak kar je in da vsak takšen kakršen je prispeva, da je naša celotna skupnost boljša.

In ja. Jaz danes, celo veliko bolj kod kdaj koli prej, verjamem v mlade in njihovo energijo. Želim pa si, da veliko bolj, kot sedaj, prevzamejo odločitve glede njihove prihodnosti v svoje roke. Na koncu, bo to, če zaključim malo v šali, dobro tudi za upokojence, kar pa oni tako in tako dobro vedo. (smeh)

Vir in foto: Uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji