Vlada varčuje na zdravju prekarnih delavcev

14355074_1170622643005664_7321958800090753189_n-324x235
16 maj2017
337

SLOVENIJA – Vlada Republike Slovenije je na svoji 130. seji 13. aprila 2017 obravnavala predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1), po kateri bi samostojni podjetniki in podjetnice, enoosebni d.o.o.-ji, enoosebni zavodi, nekateri kmetje in rejniki dobili pravico do bolniškega nadomestila četrti dan po odsotnosti iz dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki niso povezane z delom. Predlog spremembe smo na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ter na Sindikatu prekarcev podprli, saj menimo, da se na zdravju prebivalk in prebivalcev Slovenije ne sme varčevati. Prav tako zagovarjamo stališče, da je bolniška odsotnost v trenutni ureditvi številnim samostojnim podjetnikom in podjetnicam ter ostalim prekarnim delavcem praktično onemogočena, saj mnogi raje delajo bolni ali poškodovani, ker v nasprotnem primeru težko pokrijejo izpad dohodka. Resna bolezen ali poškodba za mnoge prekarne delavce tako predstavljata grožnjo osebne katastrofe, saj se država in trg ne ozirata na bolezen ali poškodbo, ko gre za plačilo prispevkov (ironično tudi tistih, ki polnijo zdravstveno blagajno) ali za prodajo svoje storitve oz. izdelka. S spremembo zakonodaje bi prekarnim delavcem lahko omogočili dostojno življenje v času bolezni ali poškodb.

logo-600x400

Logo.

Predlaganih sprememb zakonodaje Vlada RS ni podprla. Zapisala je, da bi spremembe moral pokriti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in ne ZZVZZ-1. Iz tega bi sicer logično sledilo, da bi Vlada sama predlagala spremembe ZDR-1 v smeri zagotavljanja varne bolniške odsotnosti za prekarne delavce, vendar se zdi, da za Vlado situacija, v kateri živijo prekarni delavci, ni dovolj resna. Še več: v nadaljevanju argumentacije je prekarne delavce in delavke ponižala v interesno skupino, ki sebično želi uveljaviti svoje interese, in s tem relativizirala njihove (upravičene) zahteve: »Iz omenjenega izhaja, da vsaka interesna skupina prek pobud želi uveljaviti lastni interes, ki ji bo v korist, s tem pa posega v trenutno veljavno ureditev, ki jo povzema tudi predlog novega ZZVZZ-1«. Besede tega zapisa nam sporočajo, da so prekarni delavci in delavke pač samo še ena od interesnih skupin in zaradi tega ni potrebe, da bi njihove zahteve jemali resno. Paternalistični odnos Vlade lahko zasledimo tudi v nadaljevanju argumentacije: »Menimo, da je nujno poudariti, da samostojni delavci v kulturi in tudi s. p. in enoosebni d.o.o oziroma druge pravne osebe, ki so ustanovljene po ZGD-1 nastopajo navzven kot delodajalci, ne kot delojemalci. V skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude je odločitev vsakega posameznika, na kakšen način bo opravljal dejavnost oziroma poklic, ali se bo zaposlil oziroma samozaposlil. Različni statusi imajo prednosti (npr. na davčnem področju, status samozaposlenih v kulturi omogoča možnost, da socialne prispevke plačuje država) in slabosti, ki vplivajo na odločitev posameznika o pravnoorganizacijski obliki opravljanja pridobitne dejavnosti, zato ne moremo govori o neenakosti. Menimo celo, da bi predlagana ureditev predstavljala neenakost obravnave znotraj skupin subjektov, ki nastopajo na trgu dela« [poudarili avtorji komentarja]. Vir: 130. Seja Vlade RS

Zgornji zapis nam jasno pokaže, da Vlada RS ne razume, kdo so prekarni delavci in delavke: na trgu so prisiljeni prodajati svoje storitve ali produkte in vsa tveganja poslovanja prenašati nase. Kljub temu pa gre v velikem deležu za delavke in delavce, ki imajo zaradi svojega pravnega statusa v primerjavi z redno zaposlenimi bistveno manj pravic, saj jih država vidi in obravnava kot “podjetja“. V imenu svobodne gospodarske pobude je tako Vlada pripravljena prekarnim delavcem in delavkam odvzeti pravico do bolniškega nadomestila. Težko se tudi strinjamo z Vlado, ko trdi, da gre pri odločitvi za samozaposlitev ali podobno prekarno obliko dela za svobodno odločitev vsakega posameznika. V gospodarstvu, ki ni sposobno ustvariti dovolj kvalitetnih delovnih mest (razmerje med brezposelnimi in prostimi delovnimi mesti) in v socialni državi, ki ne omogoča dostojnega življenja, je mnogo posameznikov in posameznic zaradi objektivnih okoliščin prisiljenih delati v prekarnih oblikah dela.

Vlada s trditvami, da so prekarni delavci svojo pravno obliko dela izbrali sami, pravzaprav želi sporočiti naslednje: »Sami ste si krivi, da ste se spravili v tak položaj!«. Na tako retoriko na Gibanju za dostojno delo in Sindikatu prekarcev ne pristajamo. Prekarni delavci in delavke so na vsakem koraku deležni paternalizma države in pritiskov trga. Zahtevamo, da Vlada sprejme ustrezne spremembe zakonodaje na področju bolniških nadomestil za prekarne delavce, prav tako pa zahtevamo, da Vlada preneha uporabljati poniževalen in pokroviteljski ton, saj se za prekariatom skrivajo resnični ljudje, ki jim je dovolj izkoriščanja in poniževanja.

Sara Kosirnik, Sindikat prekarcev

Borut Brezar, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Originalni dokument SP Gibanje Zdravje, 20.04.2017

Vir in foto: Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji