Posvet: Preventiva kot naloga skupnosti Kje smo in kam želimo?

Pozdravni nagovor Mirana Senčarja, župana MO Ptuj
17 maj2017
186

PTUJ – 4. maja 2017 sta LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj in Ars Vitae- društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči v sodelovanju s CID Ptuj pripravila posvet na katerem so prisotni razpravljali o celoviti in dolgoročno naravnani kakovostni preventivi na lokalni ravni.

V uvodu so prisotne pozdravili, Miran Senčar, župan MO Ptuj, Marija Vučak, predsednica LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj in Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj.

Skozi predavanje Mateja Koširja, direktorja Inštituta Utrip, z naslovom Praktični model celovite in dolgoročno naravnane kakovostne preventive na lokalni ravni smo prišli do naslednjih dejstev, ciljev in zaključkov, kako naprej na področju preventivnega delovanja za mlade v lokalni skupnosti:

Udeleženci posveta.

-Preventivo lahko razumemo kot “gašenje požara”, da se nekaj ne bi zgodilo, da bi nekaj preprečili.

-Preventiva je ukvarjanje z razvojem otrok in mladostnikov in ne odvračanje od drog.

-Preventiva je socializacija-proces prenosa kulturno primernih vrednot, norm, prepričanj in vedenj.

-Za učinkovito preventivno delovanje je potrebno vključevati družino, šolo in lokalno skupnost.

-Preventiva mora biti kakovostna in utemeljena na znanstvenih podlagah.

 Cilj celovite in dolgoročno naravnane preventive  je krepitev zdravja in zdravega življenjskega sloga, da se bodo mladi v življenju lažje odločali in odzivali na izzive. Mladostniki se bodo vedno rizično vedli, naša naloga pa je, da jih zaščitimo pred trajno škodo.

Možgani se razvijajo do 24. leta in naša naloga je, da do takrat ustvarimo čim bolj varno okolje.

Cilj preventive je tudi preprečevanje prehoda od eksperimentiranja z drogami do njihove redne uporabe, kar pomeni, prestaviti začetek uporabe drog na kasnejše obdobje.

Kako dolgoročno doseči vedenjske spremembe?

-jasna pravila in omejitve,

-nagrajevanje pozitivnega vedenja,

-podpora okolja (družina, šola, skupnost).

Najpogostejše so v preventivi še vedno ne-interaktivne metode, enkratna predavanja, preventivni dnevi, enkratne intervencije medvrstniškega učenja kjer zgolj informiramo, zastrašujemo. Tudi osredotočanje zgolj na samopodobo ali čustveno učenje, moraliziranje, pričevanja nekdanjih uporabnikov niso uspešna. Boljše so dolgoročno naravnane aktivnosti, npr. 3 mesece, 1. krat na teden…

Enkratna preventivna predavanja so sicer všečna vendar neučinkovita. Interaktivnost pri preventivnih aktivnostih je zaželjena (delavnice, izkustveno učenje, ne le predavanja), vendar sama po sebi ne zadostuje.  Cilj preventive je, da smo prisotni čim bolj kontinuirano, saj  so otroci in mladostniki na udaru nezdravih  industrij 24 ur dnevno. Poseben izziv v preventivi so rizične družine.

Preventivne programe moramo prilagajati ciljni publiki,  bolj kot je ranljiva, bolj moramo biti pozorni na prilagoditve (znaki stiske, osipniki v šoli,…).

Kaj lahko prispeva LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj?

LAS lahko organizira izobraževanja, izdela profil skupnosti (dejavnike tveganja/varovalne dejavnike), akcijski načrt (izobraževanje članov LAS, izvedba programa Krepitev družin), izvajanje in vrednotenje preventivnih programov. NIJZ nam omogoča vpogled v zdravstveni profil občine, kjer je mogoče ugotoviti dejavnike tveganj.

Starši so ključna ciljna skupina. Pomembno je, da podaljšujejo stroga domača pravila glede alkohola. Da starši pred 18. letom ne dajejo otroku alkohola ali cigaret, sicer so v prekršku in da dajo jasno vedeti, da ne odobravajo uživanja drog in s tem poskrbijo za manj tvegano vedenje.

 Cilj: na vseh šolah usposobiti 5 do 6 strokovnjakov, ki bodo preventivno delovali in znanje prenašali na svoje kolege.

 Iz razprave  povzemamo naslednja razmišljanja:

-Ukrep Mestne občine Ptuj iz leta 2010 o prepovedi uživanja alkohola na javnih površinah je sicer zmanjšal popivanje na javnih površinah, a se je popivanje preselilo iz parkov na druga, bolj skrita mesta.

- V Vrtcu Ptuj že leta teče preventivni projekt Vrtec za starše. Težavo vidijo v tem, da se ga ne udeležijo tisti starši, za katere bi bil resnično potreben.

- Izpostavljeno je bilo opažanje, da obstaja poplava različnih ponudnikov preventivnih programov. Šole se težko odločajo kaj izbrati.

- Preventiva naj postane del šolskega predmetnika, oziroma naj bo v šolah kontinuirano dostopna.

- Kurativa je bistveno bolj zahtevna in dražja kot preventiva, zato je nujno in potrebno več pozornosti usmerjati v izvajanje preventivnih aktivnosti.

- Smiselno bi bilo razmisliti o tem, kako mladostnike, ki izpadejo iz šolskega sistema, ujeti in usmeriti v ustrezen program, preden zapadejo v dolgotrajno socialno izključenost in se pri njih tvegana vedenja razvijejo do te mere, da je škoda že težko popravljiva.

Jurij Šarman, CID Ptuj

Povzeto po:

Nataša Vidovič in Renata Štopfer

Ars Vitae- društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči

Vir in foto: Center interesnih dejavnosti Ptuj

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Novice

Sorodni članki

Avtorji