Avtorska pogodba Blog.

18379416_1570581942954713_1216851780_o
17 maj2017
521

SLOVENIJABarbara Horvat iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo na blogo o Avtorski pogodbi in oblikah avtorskega dela.

Avtorska pogodba je dogovor med naročnikom in avtorjem o naročilu določenega avtorskega dela. Njen namen je, da avtor za naročnika v dogovorjenem času ustvari določeno delo, v zameno pa mu ta izplača honorar oz. plačilo. Avtorsko delo, ki je predmet pogodbe, lahko izvira z različnih področjih, kot so književnost, znanost in umetnost.

V Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)[1] so predvidene tri oblike avtorske dela. Naročeno avtorsko delo je osnovna oblika, ki ustreza že sami definiciji avtorske pogodbe.Avtor v tem primeru praviloma obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice do distribuiranja.[2] Druga oblika je kolektivno avtorsko delo, pri ustvarjanju katerega sodeluje večje število avtorjev, objavi in uporablja pa se pod imenom naročnika. Avtorske pravice in druge pravice avtorjev se v tem primeru izključno in neomejeno prenesejo na naročnika, dopusten pa je drugačen dogovor v pogodbi.[3] Tretja oblika je avtorsko delo iz delovnega razmerja. Delojemalec oz. avtor delo ustvari pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti, ki so določene v njegovi pogodbi o zaposlitvi ali po navodilih delodajalca. V tem primeru velja, da so avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po poteku roka pripadejo pravice avtorju, delodajalec pa ohrani možnost zahtevati njihov ponovni izključni prenos obplačilu primernega nadomestila. Ne glede na to avtor obdrži izključno pravico, da uporablja avtorsko delo iz delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del.[4]

Kdo lahko sklene avtorsko pogodbo?

Avtorsko pogodbo lahko sklenejo tako osebe, ki so v delovnem razmerju, kot brezposelni pa tudi študenti.

Predstavlja lahko dodaten vir zaslužka, kar gre v prid zaposlenim oz. osebam, ki imajo prispevke plačane iz drugega pravnega naslova. Nasprotno pa je honorar na podlagi avtorske pogodbe za nekatere edini vir zaslužka. Pri teh osebah se pokaže pomanjkljivost ureditve avtorske pogodbe v naši zakonodaji, omogoča namreč zelo šibko socialno varnost.[5] To pomeni, da v tem primeru avtorju ne pripadajo pravice, kot so pravica do odpravnine, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, pravica do letnega dopusta, pravica do regresa, pravice, ki izhajajo iz vključitve delavca v socialna zavarovanja itd.

Razlike med delom po avtorski pogodbi in delom po pogodbi o zaposlitvi

Pravno gledano gre za dve različni pravni področji, avtorska pogodba spada na civilnopravno področje, medtem ko pogodba o zaposlitvi sodi na delovnopravno področje. Zaradi tega je treba pri obravnavanju teh pogodb izhajati iz različne pravne podlage, avtorsko pogodbo v 99. členu ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), subsidiardno, tj. za vprašanja, ki niso urejena v navedenem zakonu, pa se zanjo uporablja Obligacijski zakonik (OZ)[6]. Pogodba o zaposlitvi pa je, če gre za pogodbo v zasebnem sektorju[7], urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)[8].

Pri avtorski pogodbi je razmerje med strankama civilno, kar pomeni, da sta stranki v prirejenem položaju, ne moremo torej govoriti o delavcu in delodajalcu, ter sta ena drugi dolžni izpolniti to, kar sta se v pogodbi zavezali. V primeru kršitev sta varovani le z določbami ZASP in OZ, vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa zanju ne veljajo. Pri pogodbi o zaposlitvi gre za delovno razmerje, kar v nadrejeni položaj postavlja delodajalca, v podrejeni položaj pa delavca. Pripadajo jima vse pravice in obveznosti, ki jih določa ZDR-1.

Značilnosti avtorske pogodbe so, da je sklenjena za krajše časovno obdobje oz. je določen rok za dokončanje dela, da avtor delo opravlja relativno samostojno[9] in ne v celoti po navodilih in nadzorom delodajalca ter ni vključen v organiziran delovni proces pri delodajalcu, kar pomeni, da si delovni čas razporeja sam in dela ne opravlja v prostorih delodajalca. Predmet avtorske pogodbe je intelektualno delo z različnih relevantnih področij, to so npr. predavanja, članki, računalniški programi, glasbena dela, gledališka dela, fotografska dela, arhitekturna dela, avdiovizualna dela itn.[10]Predmet pogodbe o zaposlitvi je sklenitev delovnega razmerja za kakršnokoli vrsto dela, značilnosti tega pa so: delavčeva prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces pri delodajalcu, osebno opravljanje dela, delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca ter trajnost razmerja. Za obe vrsti pogodb je značilna tudi odplačnost pogodbe, kar pomeni, da mora delodajalec oz. naročnik v zameno za opravljeno delo izplačati dogovorjeni honorar oz. plačo.

Nadalje se razlikujeta v davčni obveznosti. Avtorski honorar je obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).[11] ZDoh-2 kot davčno osnovo določa vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec, in za normirane stroške v višini 10% dohodka. Akontacija dohodnine znaša 25% od davčne osnove, plača se le,če presega 20 evrov.[12]

Od tovrstnih avtorskih honorarjev se obračunajo in plačajo še naslednji prispevki: prispevek zavarovanca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %, prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 % in prispevek za poškodbe pri delu po stopnji 0,53 %, čedelojemalec ne plačuje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se plača tudi ta prispevek po stopnji 15,5%.[13]

Do razlike s pogodbo o zaposlitvi pri obračunu davčne obveznosti pride predvsem zaradi drugačnih stopenj za odmero dohodnine in splošne davčne olajšave pri obdavčevanju dohodka iz pogodbe o zaposlitvi. Stopnja za odmero dohodnine pri pogodbi o zaposlitvije 16%, če znaša neto mesečna davčna osnova do 668,44 evraali 27%, če znaša neto mesečna davčna osnova nad 668,44 do 1700 evrovitn. Upoštevati je treba tudi splošno davčno olajšavo, ki znaša 275,22 evra, če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja nad 1047,57evra,oz. 368,22 evra, če znaša nad 930,53 do 1047,57 evra, oz. 543,32 evra, če znaša do 930,32 evra,in se odšteje od davčne osnove.[14]

Naslednja pomembna razlika se nanaša na stroške delodajalca. Njegovi prispevki pri avtorski pogodbi obsegajo prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53% in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanjepo stopnji 8,85%. Pri plačilu po pogodbi o zaposlitvi pa so v njegove stroške vključeni: prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,56%, prispevek za pokojninsko zavarovanje po stopnji 8,85% in prispevek za poškodbe pri delu po stopnji 0,53%.[15]

V praksi to pomeni, da bo v večini primerov avtorski honorar nižji kot neto izplačilo pri pogodbi o zaposlitvi, stroški delodajalca pa so cenejši ravno pri avtorski pogodbi in se mu sklenitev tebolj splača.

Izpostaviti je treba tudi očitno razliko v zvezi z vključenostjo v obvezna socialna zavarovanja. Med obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji spadajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. V vsa našteta zavarovanja je že po zakonu vključen delavec, ki dela po pogodbi o zaposlitvi.[16]Medtem ko oseba, ki dela po avtorski pogodbi, ni zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.[17]

Kršitve in druga vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z avtorsko pogodbo

Pogosto se fiktivne avtorske pogodbe sklepajo zaradi izogibanja plačevanju davkov in prispevkov ter manj obveznosti do osebe, s katero se pogodba sklene. Ko pride do spora med strankama pogodbe, je najprejtreba opredeliti, za katero razmerje in pogodbo pravzaprav gre, ne le po poimenovanju pogodbe, ampak glede na njeno vsebino in izvajanje v praksi. Če so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ki jih opredeljuje ZDR-1, sklenjena pa je avtorska pogodba, gre za prikrito delovno razmerje. Opravljanje dela na podlagi civilne pogodbe je v tem primeru prepovedano.[18]Avtor bo lahko zahteval, da naročnik z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, sodno varstvo lahko uveljavlja le v predpisanih rokih.[19]Po novejši sodni praksi lahko to na sodišču zahteva med trajanjem pogodbenega razmerja, urejenega z avtorsko pogodbo, ali še 30 dni po njegovem prenehanju. V tožbi mora postaviti zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.[20]Sodna praksa je po novem manj stroga glede oblikovanja zahtevka[21], glede roka pa vztraja pri dolžini 30 dni. Vprašljivo je, ali je ta dolžina primerna, saj zagotovo ni določena v korist delavcev, ki se pogosto ne zavedajo, da delajo v prikritem delovnem razmerju. Če to ugotovijo šele kasneje, sodnega varstva ne morejo več uveljavljati. Prav tako za ta rok ni pravne podlage v zakonu, izoblikovala ga je sodna praksa. Glede na ZDR-1 bi bilo v primeru, da delavec zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja in njemu pripadajočih pravic za nazaj, potrebno upoštevati petletni rok za zastaranje terjatev iz ZDR-1.[22] Vsekakor bi biloza odvračalni učinek glede sklepanja nezakonitih pogodb potrebno rok podaljšati oz. upoštevati zakonski rok in delodajalce postaviti v manj ugoden položaj. Tudi pooblastila inšpekcije za delo so v takšnem primeru pomanjkljiva in s tem popustljiva do delodajalcev, ki imajo delavce zaposlene nezakonito. Ne glede na smer odvijanja sprememb zakonodaje na področju dela delovnih inšpektorjev[23], še vedno ni predvideno, da bi lahko s svojimi ukrepi posegali tudi v (nezakonita) razmerja, ki so žeprenehala.Prostor za izboljšave na tem področju torej še obstaja.

Dopustno je, da lahko avtorsko pogodbo sklene tudi oseba, ki je prijavljena na ZRSZ in prejema denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če dohodek iz avtorske pogodbe po plačilu davkov in prispevkov mesečno ne presega 200 evrov, se nadomestilo zavarovancu ne bo znižalo. V nasprotnem primeru se zavarovancu nadomestilo zniža za 50%. Zavod je treba obvestiti o avtorski pogodbi tri dni po sklenitvi oz. ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo, če je pogodba takrat že sklenjena. Trebaga je obvestiti predvsem o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo.[24] Če oseba tega ne stori, izgubi pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.[25]Osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoč, morajo o sklenitvi avtorske pogodbe obvestiti CSD. Ta bo nato ponovno odločil o upravičenosti do prejemanja socialne pomoči glede na višino honorarja.[26]

Takšna ureditev vzbuja pomisleke, ali je njen namen res spodbujanje zaposlovanja. Kot prvo ne bi smeli dopustiti, da je oseba hkrati brezposelna, vendar dela. Če si država prizadeva za čim nižjo brezposelnost, večjo varnost in dostojno delo, tega ne bi smela negirati skozi svoje ukrepe. Delo po avtorski pogodbi se velikokrat splača le ob prejemu honorarja, ki je enak ali nižji od meje, ki je določena v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD)[27], to je 200 evrov. Dohodek, ki to mejo presega, se upravičencuposredno delno odvzame.Osebi, ki prejemapovprečno denarno nadomestilo, tj.po podatkih ZRSZ za leto 2016 697,96 evrov bruto oz.503,11 evrov neto[28], po avtorski pogodbi pa zasluži npr. 210 evrov neto, senadomestilo zniža za 50%, kar pomeni, da bo njeno skupno izplačilo znašalo 483,26 evrov.V nasprotnem primeru, če meja ni presežena in honorar znaša 200 evrov, pa ga upravičenec iz avtorske pogodbe v celoti obdrži, v našem primeru bi skupno izplačilo znašalo 703,11 evrov. Ukrep ni stimulativen, saj dejansko spodbuja manj dela oz. nižje zaslužke. Prav tako izplačilo enega honorarja po avtorski pogodbi še ne pomeni, da bo oseba te zaslužke začela stalno prejemati. To nikakor ne more biti skladno z najnovejšimi stališči države, v katerih podpirajo ukrepe za dostojno delo.[29] Osebe, ki so brezposelne in ne morejo dobiti službe, se na ta način posredno sili v sprejem prekarnih oblik dela, da bi si z dodatnim zaslužkom zagotovili nekoliko dostojnejše življenje.

Zaključek

Po dostopnih podatkih je zaradi dodatne obdavčitve avtorskih pogodb leta 2014 sklenitev teh sicer manj, vendar lahko sklepamo, da se je to zgodilo v prid povečanja števila pogodb o poslovnem sodelovanju z s.p.-ji.[30]Številne avtorske pogodbe se sklepajo fiktivno, delavci pa se znajdejo v prikritem delovnem razmerju. Stroškovno ugodnejša avtorska pogodba in nizke kazni za primer kršitevdelodajalce odvračajo od sklepanja pogodb o zaposlitvi in posledično povzročajo visoko stopnje prekarizacije na tem področju dela. K negativnim aspektom lahko dodamo še medijsko odmevne zgodbe oizkoriščanju avtorskih pogodb za izplačevanje izdatnih avtorskih honorarjev, ki so si jih ob plači izplačevali nekateri profesorji ljubljanskih fakultet. Na prvi pogled ustrezna ureditev se je v praksi tako že večkrat izkazala za problematično, zato se lahko utemeljeno vprašamo, ali je avtorska pogodba res ustrezno in dovolj natančno urejena in v kakšni meri je nadzor nad avtorskimi pogodbami splohučinkovit.

Barbara Horvat, Pravni odbor Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

[1] Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP).

[2]Glej prvi in tretji odstavek 99. člena ZASP.

[3]Glej prvi in tretji odstavek100. člen ZASP.

[4]Glej 101. in 102. člen ZASP.

[5]Lmit, Zakonite oblike dela. Dostopno na: http://www.lmit.org/zakonite-oblike-dela (Zadnji dostop: 11.4.2017).

[6]Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US).

[7] V javnem sektorju se uporabljajo tudi drugi predpisi, predvsem Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Zakon o delavcih v državnih organih.

[8] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).

[9] V skladu z drugim odstavkom 99. člena ZASP lahko naročnik nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.

[10] Če predmet pogodbe ni takšno delo, gre za podjemno pogodbo, ki je v ostalih značilnostih z avtorsko pogodbo izenačena.

[11]Glej drugi odstavek 38. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16).

[12]Glej četrti odstavek 41. člena, deseti odstavek 127. člena ZDoh-2 in prvi odstavek 282. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16).

[13] Grahek, Anja.Avtorska pogodba: Davčna obravnava avtorskih honorarjev. Dostopno na: http://data.si/blog/2015/04/13/avtorska-pogodba-davcna-obravnava-avtorskih-honorarjev/ (Zadnji dostop: 12.4.2017).

[14] Finančna uprava RS.Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017. Dostopno na: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Opis/Lestvica_za_leto_2017.pdf (Zadnji dostop: 12.4.2017).

[15]Računovodja.Obračunavanje plač in drugih osebnih prejemkov.Dostopno na: https://www.racunovodja.com/E-seminar/2.3BrutoInII.Bruto (Zadnji dostop: 12.4.2017).

[16]Bagari, Sara.Socialna varnost »prekarnih« delavcev:magistrsko delo.Ljubljana, 2017, 31.

[17] Prav tam, 20.

[18] Sodba VIII Ips 152/2012 z dne 7.1.2013.

[19] VIII Ips 123/2007 z dne 27.9.2007.

[20] VSRS sklep VIII Ips 258/2015 zdne 5.4.2016.

[21]Prej je veljalo, da se mora po prenehanju razmerjazahtevati tako ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Še preden je bilo odločeno o obstoju delovnega razmerja, si torej že moral uveljavljati njegovo nezakonito prenehanje.

[22]Glej 202. člen ZDR-1.

[23]Predvideno je, da se bo inšpektorjem dodelilo več pristojnosti v zvezi z ugotavljanjem elementov delovnega razmerja in se bo uzakonil nov ukrep, s katerim bodo inšpektorji lahko delodajalcu odredili, da z delavcemsklene pogodbo o zaposlitvi za naprej.

[24]Glej 67. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).

[25] VDSS sodba Psp 215/2013 z dne 19.9.2013.

[26]Glej prvo točko prvega odstavka 12. člena in drugi odstavek 42. členaZakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16).

[27]Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).

[28] Obračunajo se prispevki za obvezna socialna zavarovanja v višini 21,7% in akontacija dohodnine.

[29] Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti.Za dostojno delo. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/3/select/sporocilo_za_javnost/article/1966/7884/ (Zadnji dostop: 14.4.2017).

[30]Data.Najmanj popularna občasna oblika dela je avtorska pogodba. Dostopno na: http://data.si/blog/2015/12/09/najmanj-popularna-obcasna-oblika-dela-je-avtorska-pogodba/ (Zadnji dostop: 12.4.2017).

Vir in foto: Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Barbara Horvat

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji