Združimo se! na gimnazijah

16708383_1321899731208126_7787274813367644380_n
14 mar2017
181

RAVNE NA KOROŠKEM, PTUJ – V okviru programa Združimo se!, katerega predmet so teoretična in praktična usposabljanja za nezaposlene mlade v mladinskih centrih in dveh srednjih šolah, so v februarju in marcu na Gimnaziji Ravne na Koroškem in Gimnaziji Ptuj izvedli kratke informativne delavnice iz kritične pismenosti o delavskih pravicah in o zadružništvu.

16729395_1323704857694280_4495302777945017285_nVsebine, ki jih bodo v daljšem obsegu in veliko bolj poglobljeno naslavljali z nezaposlenimi mladimi v Mariboru, Gornji Radgoni, Murski Soboti in Postojni so želeli umestiti tudi v srednje šole. Zelo pomembno se nam zdi, da mladi hitro začnejo razmišljati o delu, delavskih pravicah ter spoznajo zadružništvo kot alternativno, bolj solidarnostno, trajno, avtonomno in skupnostno obliko zaposlitve.

Naša druženja so bila tako razdeljena na dva vsebinska sklopa. V začetku smo se skozi igre in vodene pogovore lotevali_e delavskih pravic in pomena boja za delavske pravice. Spoznali_e smo koncept kritične pismenosti, ki pismenosti, kot referenci za branje in pisanje daje eksplicitno etično in politično držo. V obzir jemlje razmerja moči v družbi in si prizadeva odstirati ideološke in zavajujoče vsebine ter transformirati trenutno družbeno-politično stanje. Izpostavljeno je bilo kaj delavske pravice so, zakaj so pomembne in zakaj je trenutno stanje lažje izboljšati, če delujemo vsi_e skupaj in ne vsak_a posebaj. Poznavanje pravic iz dela je nujno pri aktivnemu delovanju v smeri zagotavljanja enakih in dobrih pogojev dela za vse. Preko iger, pogovorov in člankov smo pri dijakih_injah poskušali_e razvijati kritičnost v odnosu do informacij, tekstov in sporočil, ki poskušajo usmerjati njihova življenja. S poudarkom na zavedanju, da jezik, znanje in informacije vzpostavljajo razmerja moči v družbi, smo mladim približali_e tudi razumevanje na kak način v družbi poteka dominacija in izključevanje.

Kritično pismenost smo začeli_e z asociaciami o delavskih pravicah, na tablo so se zvrstili pojmi kot so neizkoriščanje, plačilo, potni stroški, enakopravnost, štrajk, 8urni delavnik itd. V vseh delavnicah so asociacije predstavljale odlično izhodišče za pogovor o pomenu delavskih pravic. Kasneje smo iz teorije prešli_e v prakso in skozi vaje, vodene diskusije in kritično diskurzivno analizo teksta, koncepte kritične pismenosti spoznavali neposredno. Diskutirali_e smo predvem o pomenu dostojnega dela za vse in zakaj, oziroma če, upravičeno prihaja do velikih neenakosti plač, ter če je to nujno povezano s stopnjo izobrazbe. Uspelo nam je orisati stanje, ki se zaradi neenakosti moči ohranja na področju dela in plačil, in 17103502_1337357882995644_9084325402000398726_ntako trenutno tisti, ki imajo moč in kapital glede na svoje interese, vzpostavljajo in utrjujejo te neenakosti. Nekaj pozornosti smo namenili tudi samostojnemu podjetništvu in razblinjali sliko, da gre v večini primerov za uspešne zgodbe. Ugotavljali smo, da so v večini primerov ljudje prisiljeni v to obliko samozaposlovanja, v katerem si morajo prispevke za socialno in zdravstveno varstvo od svojega zaslužka plačevat sami_e, prav tako je z dopustom in bolniško. Gimnazijci_ke še niso ravno v stiku z razmerami na t.i. trgu dela in stroški, ki jih prinaša življenje, zato se nam zdi pomembno, da dovolj hitro začnemo z ozaveščanjem o pomenu boja za delavske pravice.

V drugem delu smo razmišljali_e o zadružništvu. Po prvih asociacijah je bilo jasno, da večina zadruge povezuje s kmetijstvom. In res, kmetijske zadruge imajo v Sloveniji najdaljšo tradicijo, trenutno pa so v porastu predvsem med ustvarjalnimi umetnostmi in strokovno visoko kvalificiranimi poklici. V nadaljevanju smo iskali_e razlike med kapitalskimi družbami in zadružnimi podjetji ter ugotavljali_e, da je zadružno okolje veliko bolj odprto in vključujoče. Spoznali_e smo 7 zadružnih načel, ki jih je razvilo Mednarodno združenje kooperativ in služi zadružnikom_cam kot vodilo delovanja v smeri vključojočih in demokratičnih podjetji, ki so hkrati združenje kapitala in oseb. Postalo je jasno, da je podjetje združenje kapitala, ki ga brez problema prodamo ali preselimo drugam, zadruga pa je združenje oseb, katero lahko kvečjemu razpustimo, ne moremo pa je preseliti ali prodati. Prav zaradi tega, zadruge veljajo za veliko obstojnejše, posebaj v času ekomonskih kriz. Z različnimi shematskimi prikazi smo spoznavali_e načine sprejemalnja odločitev v podjetju in zadrugi ter pozicijo ljudi v obeh oblikah. Zelo dobro je deloval prikaz s hišico – v podjetju so ljudje izven hišice, ampak delajo zato, da hišico polnijo, med tem ko so pri zadrugi vsi ljudje v hišici in iz te hišice delajo za svojo hišico in njeno okolje. Po uvodnem spoznavanju zadružništva in zadrug je sledilo delo po skupinah. Ker zadruge odgovarjajo na potrebe lokalnega okolja, so v skupinah iskali_e probleme, potrebe in potenciale mesta Ravne na Koroškem in Ptuj in zanje iskali_e rešitve. K zadevi so pristopili_e inovativno in za nekaj navedenih problemov, potreb in potencialov poiskali_e vsaj 3 odgovore. Pomagali_e so si tudi s ključnimi besedami, ki so jih spodbudile, da o izpostavljenem začnejo razmišljati drugače.
Ugotovili smo, da si nekateri dijaki_kinje težko predstavljali_e delavna mesta, kjer imajo vsi uslužbenci_ke enko plačo in kjer skupaj odločajo o letnem poslovanju lastnega podjetja. Preko različnih tipov zadrug, so dijaki_inje spoznali_e vse prednosti zadrug. S pogovorom smo prišli_e do spoznanja, da je enakopravno porazdeljena odgovornost med člani_cami in pravična distribucija ustvarjnega povsem realno stanje sodobnih oblik demokratičnega poslovanja in ne znanstvena fantastika.
Veseli_e smo, da so mladi začeli misliti o delavskih pravicah, o zadrugah pa začeli razmišljati na drugačen način in spoznali dobrobiti, ki jih le-te v svojem delovanju združujejo. Po 6 urah vsebin o delavskih pravicah in zadružništvu pa je dijak sklenil, da če bi sedaj ustanavljal svoje podjetje, bi zagotovo ustanovil zadrugo.

Program »Združimo se!« izvaja Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji