Brcnimo rasizem! Organizacija turnirja predstavlja izraz akcije boja proti kakršnimkoli oblikam izključevanja in nestrpnosti do drugačnosti.

TZP_9457
10 mar2017
412

ZAGORJE OB SAVI - Uredništvo mlad.si v okviru mesečne teme Mladi smo strpni, v sodelovanju z Mladinskim centrom Zagorje ob Savi in anarhistično skupino OSA Zasavje, predstavlja akcijo Brcnimo rasizem! Z akcijo želijo organizatorji spodbuditi posameznike in društva, da se med seboj povežejo in v njihovem lokalnem okolju skupaj organizirajo nogometni turnir. Organizacija turnirja predstavlja izraz akcije boja proti kakršnimkoli oblikam izključevanja in nestrpnosti do drugačnosti.

Iniciativa Brcnimo rasizem predstavlja kamenček v mozaiku borbe proti rasizmu in izključevanju. Na samoorganiziranih antirasističnih dogodkih se lahko družimo vsi, ne glede na to, kako izgledamo, koga imamo radi, od kod prihajamo, v kaj verujemo. Na njih se zabavamo vsi, ki spoštujemo sočloveka in na način, ki ne temelji na potrošniški logiki. Na dogodkih se rojevajo in širijo ideje ter prakse, s katerimi gradimo drugačno družbo in navsezadnje drugačen nogomet.

Brcnimo rasizem!

Brcnimo rasizem!

Projekt je v prvi vrsti preko nogometnega turnirja opozarjal na problematiko rasizma, hkrati pa je z vključevanjem različnih skupin, posameznikov in obiskovalcev preko delavnic, okroglih miz in drugih aktivnosti ponudil prostor za premislek in debato o oblikah izključevanja in načinih borbe proti njim. Samoorganizriani nogometni turnir krepi družbeno odgovornost in strpnost v družbi, odpira prostor za kritičen pogled na kakršnokoli izključevanje drugačnih in vključuje ranljive skupine iz lokalnega okolja, kakor tudi širše.

Prvi nogometni turnir Brcnimo rasizem je bil v Zagorju organiziran jeseni 2012. Pobuda za izvedbo turnirja je prišla s strani lokalne anarhistične skupine O.S.A. Zasavje (Organizirana skupnost anarhistov Zasavje), ki v sodelovanju z Mladinskim centrom Zagorje ob Savi še vedno, vsakoletno, sodeluje pri organizaciji dogodka v Zagorju. Ideja o izvedbi takšnega turnirja ni nova, prvič je bil podoben turnir, s sicer istim imenom ampak v manjšem obsegu, izpeljan v Ljubljani leta 2009. Turnir je takrat potekal v sklopu antifašističnih dnevov akcij – Smrt fašizmu, za svobodo sveta. Podobni dogodki in malonogometni turnirji so sicer ustaljena stalnica in praksa antirasistično usmerjenih navijaških skupin in nogometnih klubov po celi Evropi.

DSC_3985

Brcnimo rasizem!

V Sloveniji podoben projekt še ni bil prisoten, zato smo čutili potrebo po organizaciji dogodka, ki bi združeval več dejavnikov – športno udejstvovanje, druženje , zabavo, povezovanje različnih skupin ter opozarjanje in borbo proti vsem oblikam izključevanja. Prvi Brcnimo rasizem je bil mišljen kot enkratni dogodek, po izjemno pozitivnih odzivih udeležencev in ostale javnosti, pa smo se odločili turnir naslednje leto ponoviti. Kljub temu, da so se prvo leto turnirja udeležile le štiri ekipe, pa so kasnejši turnirji pridobivali na številčnosti ter kakovosti. Turnirji Brcnimo rasizem so tako postali tradicionalen dogodek jesenskih mesecev v Zagorju. Lanskega oktobra je bil tako izpeljan že peti turnir.

Turnir je bil v preteklih letih po enkrat izpeljan tudi v Trbovljah in Ormožu, stalnica pa je postal tudi v Ljubljani, kjer so ga prvič organizirali leta 2015, izpeljan pa je bil tudi letos maja. Brcnimo rasizem je bil inspiracija tudi aprilskemu turnirju, ki so ga v Ljubljani izvedli prosilci za azil ter njihovi podporniki, ter je nosil ime Brcnimo ograje.

V organizacijo posameznega turnirja je ponavadi vključenih do 5 ljudi, na samem dogodku pa se izvedbi priključi še okrog 20 prostovoljcev, sodnikov ter zapisnikarjev. Zaradi logistične in posledično tudi časovne omejenosti je največje število nastopajočih ekip v Zagorju omejeno na dvanajst, kar pa še vseeno pomeni skoraj 100 nastopajočih posameznikov in posameznic. Turnirji v Ljubljani pa so v preteklosti dosegli tudi do štiriindvajset ekip ter s tem več kot 200 udeležencev.

17992_816542338433833_9049257407065274328_n

Brcnimo rasizem!

Poleg osrednjega nogometnega turnirja se dogajanju ponavadi doda še prostor za razmislek o problemu izključevanja in nestrpnosti tudi s spremljevalnim programom in organizacijo dodatnih aktivnosti, kot so okrogle mize, pogovorni večeri z gosti iz izključenih in ranljivih skupin, različne delavnice ter ogledi filmov in dokumentarcev o tematiki izključevanja. Mlajše k sodelovanju privabimo predvsem s kreativno-ustvarjalnimi delavnicami ali spremljevalnimi  glasbenimi dogodki, medgeneracijske ovire pa lahko uspešno porušimo npr. z organizacijo kulinaričnih delavnic, kjer se seznanjamo s kuhinjskimi specialitetami iz celega sveta. Pomembno je, da se ljudje začnejo zavedati, spoznavati in predvsem naučiti ukrepati proti vsakršnim oblikam sovraštva.

Zaradi velikega zanimanja nastopajočih, se krepi tudi obisk dogodkov, saj na njih prihaja vedno več naključnih mimoidočih, sošolcev, navijačev, staršev in prijateljev. Poleg športa, turnirji Brcnimo rasizem tako predstavlja tudi pomemben odprt socialni prostor namenjen druženju, povezovanju in zabavi. Kljub temu pa večje zaznavnosti in potrditve pri lokalnih odločevalcih iniciativa ni bila deležna.

Leta 2014 smo organizatorji turnirjev v Zagorju s sredstvi pridobljenimi s strani mednarodne mreže FARE, ki se bojuje proti rasizmu in diskriminaciji v nogometu, oblikovali ter izdali publikacijo v nekaj tisoč izvodih. Preko nje smo v prvi vrsti želeli predstaviti iniciativo Brcnimo rasizem ter navdušiti zainteresirane posameznike, društva, organizacije, klube in ostalo javnost, da se v svojem kraju med seboj povežejo in organizirajo svoj nogometni turnir. V publikaciji so bila omenjena osnovna pravila, sistem tekmovanja, ter na kaj vse je še potrebno biti pozoren.

Poglavitni cilj v prihodnje je razširitev mreže aktivnosti in organizacija turnirjev in podobnih dogodkov tudi v ostalih slovenskih krajih. Namen je namreč že od vsega začetka vključiti in vzpodbuditi čim več ljudi, da sami organizirajo nogometni turnir v svojem kraju in tako ozaveščajo lokalno prebivalstvo, kako pomembno je sprejemanje drugačnosti ter krepitev strpnosti. Vzpodbuja se samoorganizacija, gradnjo skupnosti od spodaj ter organska in neprisiljena širitev iniciative in poglavitnih idej.

Vir in foto: uredništvo mlad.si, MCZOS

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja v fokusu

Sorodni članki

Avtorji