Večina mladih Slovencev še vedno živi doma

just-for-youth-what-i-expect-from-my-parents
06 feb2017
427

SLOVENIJA – Najnovejše poročilo OECD (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj) kaže, da več kot tri četrtine mladih Slovencev in Slovenk živi pri starših. Tako visok odstotek mladih, ki živijo pri starših je mogoče zaslediti še v Italiji in Grčiji.

Spremembe na trgu dela in finančna kriza, so najbolj prizadela mlade, zato so mladi, na kar že nekaj časa opozarja tudi mladinski sektor, pogosteje kot starejši vpeti v atipične in začasne oblike dela. V poročilu je zapisano, da je število zaposlenih mladih med 15. in 29. letom starosti v obdobju med 2007 in 2015 upadlo za osem odstotkov, medtem ko je število v vseh starostnih skupinah skupaj nekoliko naraslo.

Nadalje poročilo OECD, ki je bilo 5.oktobra 2016 objavljeno na spletnem portalu MMC navaja, da leta 2014 na območju OECD-ja ni bilo niti zaposlenih niti vključenih v kakršno koli izobraževanje 40 milijonov mladih (15 odstotkov vseh mladih). Kot najuspešnejše države so se pokazale tiste, kjer so mladi vpeti tako v izobraževalni sistem, kot v delovne prakse.

Prav tako pomemben podatek, ki ga navaja poročilo je, da je v času krize na Portugalskem, v Sloveniji, Italiji in Latviji izginilo med četrtino in tretjino delovnih mest, ki so bila namenjena mladim. Bolj pozitiven podatek za položaj mladih Slovencev pa kaže na to, da Slovenija poleg Danske, Islandije in Norveške spada v sam vrh držav OECD-ja z najnižjo plačno neenakostjo mladih v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.

Na uredništvo smo se odločili, da za mnenje o poročilu OECD-ja zaprosimo štiri ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za okolje in prostor.

Kakšne ukrepe oblikuje država in kaj lahko naredijo mladi sami? Ministrice in minister so nam na omenjeno problematiko podali mnenja o trenutnem stanju in načrtovanih ukrepih, ki bi izboljšali proces izobraževanja, zaposljivost mladih, stanovanjsko problematiko in oblikovali boljše pogoje za življenje mladih v Sloveniji.

IMG_7082

Ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, foto: David Lotrič.

dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, delo in šport je na podatke poročila OECD mnenja, da je področje izobraževanja v Sloveniji na pravi poti. V prihodnjem šolskem letu ministrstvo načrtuje pilotno izvedbo sistema vajeništva, ki ga gradijo v sodelovanju z obrtjo in podjetništvom. “Takšna oblika vajeništva bo mladim omogočala zgodnejše zaposlovanje in pomembno prispevalo k zmanjšanju neskladja med poklicnimi kompetencami, ki jih posameznik pridobi z izobraževanjem, in potrebami delodajalcev.” Ministrstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da imajo višje strokovne šole v Sloveniji aplikativno naravnane študijske programe, ki študentom omogočajo praktično izobraževanje v realnem delovnem okolju. Rezultat sodelovanja gospodarstva in šol ter mednarodnega sodelovanja, pa kaže na visoko zaposljivost višješolskih diplomantov. Ministrica je še izpostavila, da mladi, vključeni v  program Erasmus+, lažje najdejo zaposlitev, saj je ravno mednarodna komponenta izobraževanja tista, ki bi jo mladi morali imeti v mislih.

Dejavnikov za velik odstotek mladih Slovencev, ki živijo doma je več. Eden izmed glavnih je prehod mladih s področja izobraževanja na področje dela, saj nezaposlenost prekine normalni prehod v svet odraslih, mladim pa ekonomsko neodvisnost prepreči samostojno življenje in mladi dlje časa ostajajo odvisni od staršev. Slovenske družine tako delujejo kot rešiteljice in podpora za preživetje mladih. Kako trenutno stanje poročila OECD vidi ministrstvo

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak.

za delo, družino in šport in kakšni so ukrepi, ki jih izvajajo na ministrstvu nam je zaupala ministrica  dr. Anja Kopač Mrak.

“Visoka stopnja vključenosti mladih v terciarno izobraževanje je zagotovo med najpomembnejšimi razlogi za pozno odraslost. S podaljšanjem vključenosti v šolanje je postalo povsem družbeno sprejemljivo, da mladi, ki so vključeni v študijski proces, živijo pri starših oziroma so od njih odvisni.” Nadalje Kopač Mrakova podobno kot Makovec Brenčič omenja pomanjkanje praktičnih delovnih izkušenj mladih, ki dajejo izobrazbi uporabno vrednost. Delodajalci tovrstno tveganje zaposlovanja mladih brez izkušenj rešujejo na način nestalnih in fleksibilnih oblik zaposlitev, zato so te najbolj značilne za starostno skupino do 29 let.

Kljub temu v Sloveniji brezposelnost mladih upada že od leta 2013: (septembra 2016 jih je bilo na zavodu registriranih 41,8% manj (18.919), kot konec leta 2013 (32.523). “Znižanje števila brezposelnih mladih in stopnje registriranih mladih je, ob hkratnem izboljšanju stanja v gospodarstvu, vsekakor tudi rezultat uspešnega izvajanja Jamstva za mlade in drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.” V Sloveniji se trenutno izvaja več različnih programov, ki so namenjeni brezposelnim mladim (Usposabljanje na delovnem mestu za mlade, javno povabilo Prvi izziv, Neformalno izobraževanje in usposabljanje, Javna dela, program Pum-O) in  dva ukrepa s področja pripravništev (program Financiranje pripravništev na področju socialnega varstva, Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve na Inšpekturatu RS za delo, Finančni upravi RS, Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Ministrstvo prihodnje leto načrtuje izvajanje novih programov za mlade, ki bodo financirani iz ESS sredstev in bodo namenjeni spodbujanju podjetništva in inovativnosti med mladimi, eden pa bo namenjen tudi spodbujanju zaposlovanja mladih za nedoločen čas.

Ministrica je še izpostavila, da se v Sloveniji soočamo s precejšnjimi demografskimi spremembami, ki bodo v prihodnje vedno bolj pomembno vplivale na trg dela. Čeprav se število mladih ne bo več bistveno zmanjševalo, se bo povečal delež starejših, čemer bo Slovenija v prihodnosti morala nameniti veliko pozornosti.

Globalni trendi, ki se odvijajo hitro in na številnih področjih ne ponujajo več vseživljenjske varnosti, ampak strmijo k inovativnosti, kreativnosti, dinamičnosti in pretoku znanja, pravi minister za gospodarstvo in razvoj Zdravko Počivalšek, ki si želi, da mladi ne bi izgubljali časa za nostalgijo, temveč bi bili drzni in bi si upali prevzeti tveganje, da poskusijo nove stvari.

“Domnevam, da so podatki študije OECD, da mladi Slovenci pogosteje kot drugi živijo s starši, povezani z ekonomskimi razmerami mladih, pomanjkanjem zaposlitev za nedoločen čas ter morda kančkom premalo poguma za skok na podjetniško pot.”

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek.

Na ministrstvu za gospodarstvo in razvoj, kot pravi minister Zdravko Počivalšek, želijo spodbuditi mlade naj svoje potenciale sprostijo na podjetniški poti. S tem namenom Izvajajo številne aktivnosti, s katerimi želijo zagotavljajo usposabljanje za pridobitev nujno potrebnih kompetenc; “Preko VEM točk razvijamo učinkovito podporno okolje, ki omogoča kakovostne, brezplačne in na lokalnem nivoju dostopne celovite storitve za spodbujanje podjetništva… Spodbujamo socialno podjetništvo, zagon socialnih podjetij in mladinskih zadrug, regijske mreže in nacionalno mladinsko mrežo podpornega okolja ter zagotavljamo financiranje socialnih podjetij preko mikrokreditov. Slovenski podjetniški sklad je, kot izvajalska institucija ministrstva, v letu 2016 v okviru »MLADI« podprl že 330 mladih podjetij v skupni višini več kot 26 milijonov evrov.” Prav tako ministrstvo za gospodarstvo in razvoj skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izvaja program podjetniškega usposabljanja brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo, ki želijo začeti samostojno podjetniško pot.

Kakšne ukrepe ministrstvo za okolje in prostor izvaja na področju stanovanjske problematike mladih, nam je odgovorila ministrica Irena Majcen.

Ministrica za za okolje in prostor, Irena Majcen.

Ministrica za za okolje in prostor, Irena Majcen.

Po besedah ministrice je reševanje stanovanjske problematike mladih ena izmed prioritet Vlade RS.

“Državni zbor RS je v letu 2015 sprejel Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, ki poskuša v poglavju Shema za mlade odgovoriti na potrebe mladih pri prehodu v samostojno življenje. V fazi prvega bivanjskega osamosvajanja se pri mladih spodbuja najem.” Prvi izmed ukrepov je Program izgradnje stanovanjskih skupnosti za mlade, kjer bodo mladi lahko sobivali v cenovno ugodnejših stanovanjih. Naslednji ukrep je namenjen zagotavljanju ugodnih najemnin stanovanj na območjih, kjer je povpraševanje mladih največje. “…pripravlja se pilotni projekt, kjer bo stanovanjski sklad RS ponudil nekaj lastnih najemnih stanovanj, namenjenih izključno mladim… Razpis pilotnega projekta bo objavljen v mesecu novembru.”

Poseben poudarek k reševanju stanovanjske problematike Resolucija daje tudi Stanovanjskim kooperativam, ki bi lahko prispevale k izboljšanju stanovanjske oskrbe. Tudi tu ministrstvo predvidi piloten projekt. Kot glavni dejavnik na podatke poročila OECD-ja, da mladi Slovenci težko »prerežejo popkovino« in odidejo od doma, je večina ministrov navedla čedalje težji vstop v ekonomsko sfero in s tem povezane težave pri osamosvajanju in nakupu ali najemu lastnih stanovanj. Ukrepi, ki jih za mlade izvajajo in načrtujejo v prihodnosti ministrstva so obetavni. Pomembno pa se nam zdi izpostaviti, da je za  uspešno izvedbo nujno sodelovanje in dialog med mladimi in politično sfero. Status odraslosti se namreč ne oblikuje zgolj z ekonomsko neodvisnostjo, temveč tudi z aktivno participacijo v vseh sferah človeške družbe.

Mnenja ministrov:

Komentar ministrice, dr. Maje Makovec Brenčič

Komentar ministrice, dr. Anje Kopač Mrak

Komentar ministrice Irene Majcen

Komentar ministra Zdravka Počivalška

Vir in foto: uredništvo mlad.si

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Članki

Sorodni članki

Avtorji