Ko si mlado osebo želiš poznati…

4545
10 feb2017
273

SLOVENIJA – Zgodba je, na žalost mnogih, kruta in resnična.

305684282_ab291e49bbPred 13 leti, petek 13.2 sva z možem, pred domačo hišo, v prometni nesreči izgubila 8-letno hčerko, ANO-SNEŽNO.

8-letno dekletce športnega duha, je tako kot vsak dan prečkalo cesto pri domači hiši, ko se je napotila proti šoli. Prej je objela mene v slovo, me poljubila in mi zaželela lep dan.

Tako kot vse mame, sem tudi jaz storila s svojim možem vse, da je bila varna na cesti. Skupaj smo našli najbolj varno in najboljšo pot v šolo. Bila je odgovorna in poznala je vse predpise, ki jih otrok pri tej starosti mora poznati.

Samo voznik, ki je pripeljal v naselju mnogo prehitro, je pozabil na pravila in zakone, ki jih je podpisal, ko je prevzel pred 35 leti svoj vozniški izpit.

Še danes se spomnim moje male deklice, ki je v tistem februarskem jutri ob 7.20 ležala negibna v hlipanju na mrzlih asfaltnih tleh. Solz bolečine, ki so ji tekle po licih in dni, ko je negibna, s spokojnim obrazom ležala v bolnišnici na intenzivnem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani.

Takrat sem se je zadnjič dotaknila, zadnjič pobožala in zadnjič objela.

Od tistega ponedeljka 16.2. so meni, mojemu možu in najini starejši hčerki, ostali samo še spomini. Spomini na malo drobceno deklico, staro 8 let, ki je zaradi neobzirnosti in malomarnosti voznika, morala zapustiti nas, ki smo jo imeli tako radi.

Vsa ta leta žalovanja, ki so za nami, smo se skupaj bodrili in pomagali, vendar so v meni za vedno ostala vprašanja: »Kakšna bi bila ANA-SNEŽNA? Katero šolo bi zaključila? Ali bi študirala?« To so samo nekatera vprašanja, ki mi neprestano prepredajo moje misli, saj si je ne morem več priklicati v spomin. Ostale so samo slike in spomini, vse ostalo pa je z leti zbledelo.

Za ANO-SNEŽNO ni nadomestila in si ga tudi ne želim. Bila je ena in edina. Polna življenja, radosti in optimizma, tako kot večina mladih, ki jim je življenje vzela cesta.

Res smo v času, ko se nam neprestano mudi. Ko je čas vreden več kot karkoli na svetu, vendar po pameti. Ne jemljimo pravice v svoje roke. Ne bodimo tisti, ki bomo odločali o svoji in o usodi drugih. Vsaj ne na cesti.

Bodimo strpni, pametni in obzirni drug do drugega. Vsaka sekunda v našem življenju šteje. Vozimo pametno, strpno, brez alkohola in drugih psihofizičnih substanc. Pustimo telefon, ko vozimo, pri miru in planirajmo svojo pot.

Vsako življenje šteje, tako naše, kot življenje drugih.

Imejmo se radi, da se ne bo naša mama na koncu spraševala, kakšni bi bili, kaj bi počeli in kako bi to počeli. Imejmo radi sebe in druge okoli nas. Vse nepravilnosti v prometu nas lahko tako ali drugače zaznamujejo.

Mama ANE-SNEŽNE

Vir in foto: Zavod Varna pot

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji