“Mladi – prioriteta vlade!” V zadnjih 2 letih smo zagotovili 50.000 novih delovnih mest za mlade.

slapnik-n-tejic1
06 jan2017
1,271

SLOVENIJA – Uredništvo mlad.si objavlja intervju z državnim sekretarjem v vladnem kabinetu, Tadejem Slapnikom ki ga je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje pripravil za SINFO – dvomesečni magazin v angleškem jeziku oziroma promocijsko revijo, ki prinaša izbor zanimivih prispevkov s področja gospodarstva, kulture, znanosti, športa in turizma. Ustvarjanje novih delovnih mest za mlade, spodbujanje njihove ustvarjalnosti, socialno podjetništvo in dostopna stanovanja za mlade so osrednje naloge vlade in državnega sekretarja Tadeja Slapnika v vladnem kabinetu. Veliko je že narejenega, poudarja, nemalo nalog pa jih še čaka.

Državni sekretar Tadej Slapnik na dialogu med mladimi in predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, novembra v Ljubljani.

Državni sekretar Tadej Slapnik na dialogu med mladimi in predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem, novembra v Ljubljani, foto: Tylen Mucik.

Ravno mladi med 15. in 29. letom starosti so namreč postali v času gospodarske krize ena izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva, saj zaradi zaostrenih razmer na trgu dela težko pridejo do prve zaposlitve in s tem prepotrebnih izkušenj, s katerimi bi bili zanimivi za delodajalce. Kako do novih delovnih mest?

Osrednji del vladnega strateškega projekta, na katerem delam, je prav spodbujanje socialnega podjetništva, katerega ključni cilj je razvoj novih delovnih mest. V 10-ih letih želimo ujeti evropsko povprečje, kar pomeni okoli 50.000 novih delovnih mest v sektorju socialne ekonomije. Izvajamo programe in spodbujamo razvoj start up podjetij, mrež podpornega okolja, mentorskih programov in socialnih podjetij. V tem je velika priložnost za mlade brezposelne, ki se v velikem številu zanimajo za socialno podjetništvo.  Poleg tega se brezposelnost mladih rešuje tudi s tako imenovanim projektom Jamstvo za mlade , ki se je že dobro prijel. V zadnjih 2 letih smo v sklopu tega programa v Sloveniji zagotovili 50.000 novih delovnih mest za mlade.

Kaj to pomeni?

Da so se vanj z obširnim in celostnim programom vsebinsko vključila skoraj vsa ministrstva in vlada, kar mladim zagotavlja, da v štirih mesecih po tem, ko prenehajo z izobraževanjem ali postanejo brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Meseca julija je bil razpis, na katerem smo kot prva država v EU razpisali za 500.000 EUR nepovratnih sredstev za zagonsko fazo mladinskih kooperativ. Na razpis so se prijavili mladi, ki so ustanovili mladinsko kooperativo s ciljem, da združijo svoja znanja in storitve ter skupaj nastopijo na trgu. Z ukrepom bomo zagotovili 25 mladinskim kooperativam v Sloveniji po 20.000 EUR nepovratnih sredstev za zagonsko fazo. Slovenija je tako med prvimi državami v EU, ki je zagotovila tovrstni ukrep razvoja mladinskih kooperativ in zaposlovanja mladih v njih. Stalno tudi spremljamo pobude, ki omogočajo mladim, da uspešno razvijajo svoje poslovne zamisli in si sami zagotovijo trajna delovna mesta. Razvili smo tudi več kot 30 ukrepov za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev. V okviru Jamstva za mlade so združeni ukrepi različnih vladnih resorjev, katerih cilj je izboljšati zaposljivost mladih ter jih aktivirati na trgu dela. Osrednji cilji so: izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev, hitrejša aktivacija mladih brezposelnih in zmanjšanje brezposelnih. Izvedbeni načrt zajema 36 ukrepov, ki časovno obsegajo obdobje izobraževanja ter prve mesece po vpisu v evidenco zaposlovanja.

Pri čemer najverjetneje ne gre brez velike mere ustvarjalnosti, ki je drugi del vašega načrta pomoči mladim.

Da, res je, danes je ta zelo pomembna. V Sloveniji imamo odličen primer mladinsko tehnološko raziskovalnega centra, podjetniški Zavod 404, ki že v tretjini srednjih šol po Sloveniji preko krožkov, mladim pomaga spoznavati njihove ustvarjalne potenciale z  ustvarjanjem novih izdelkov. Mladi si zadajo cilj izdelati stroje ali naprave, ki jih še ni na trgu in jih potem v slopu programov tudi sami s pomočjo usposobljenih mentorjev dejansko izdelajo.

Jih lahko nekaj naštejete?

Izdelali so kar nekaj neverjetnih inovacij kot so daljinsko vodeni – cepelin, kolo na električni pogon, raketo, ki so jo poslali v stratosfero, trenutno pa za Nasino tekmovanje pripravljajo plovilo, ki bo z daljinskim vodenjem preplulo Atlantik. Res ambiciozni projekti. Država je s ciljem razširiti te dejavnosti tudi v javnih izobraževalnih institucijah letos podprla  tri pilotne učne izdelovalne  laboratorije (maker lab-e), ki jih bodo razvili trije srednješolski centri v Sloveniji. Vsak od njih bo dobil med 600.000 – 700.000 EUR nepovratnih sredstev za kakovostno opremo delavnic, pridobivanje veščin in povezavo s podjetji. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v prvi polovici leta 2017 zagotovilo še 2 mio EUR sredstev za vzpostavitev 10 izdelovalnih laboratorijev v vseh slovenskih regijah. Meseca maja prihodnje leto bomo organizirali še 10 izdelovalnih  laboratorijev v organizaciji ministrstva za gospodarski razvoj in vlade.  Država bo podprla tudi organizacijo mednarodnega dogodka Makersfair, ki ga slovenski izdelovalni laboratoriji naslednje leto prvič organizirajo v Ljubljani.  Prepričan sem, da bo dogodek dokazal, da se gibanje izdelovalcev širi tudi med mladimi v Sloveniji, saj se bodo na njem predstavili kreativni izdelovalci iz Slovenije in iz celega sveta.

V Sloveniji so velik problem tudi stanovanja za mlade. Ti le stežka pridejo do stanovanj in predolgo ostajajo doma. Vi kot priložnost za rešitev ponujate stanovanjske zadruge, ki so ponekod v tujini že razširjena oblika stanovanjske preskrbe. Kako je s tem?

Res je, v zadnjih letih so postale bolj prepoznavne tudi pri nas in imajo potencial, da postanejo pomemben del stanovanjske politike. Temeljila bi na preskrbi kakovostnih ter cenovno dostopnih stanovanj preko partnerstva med državo, občinami in civilno družbo. Sicer gre pa za pri nas najbolj izpostavljen problem, saj smo na repu med državami EU v tem kako dolgo mladi ostajajo pri starših. Težava je tudi v tem, da je od vseh stanovanj 90%  stanovanj lastniških, da imamo prevelike hiše in pomanjkljivo stanovanjska politiko, ki bi zagotavljala najemna stanovanja. Ostale evropske države imajo okoli 55% lastniških stanovanj, zato je seveda več dostopnih najemnih stanovanj. Pri nas mladi tudi težje prihajajo do stanovanjskih posojil, zato smo razvili projekt spodbujanja zadružništva, oziroma stanovanjskih zadrug, kjer smo že imeli prvo srečanje deležnikov na Fakulteti za arhitekturo.

Mladi v  Sloveniji so že ustanovili tudi prvo mladinsko stanovanjsko zadrugo Zadrugator.

Ja, tega sem zelo vesel. Osvojili so tudi že veliko znanja na tem področju in  vlada v sklopu strateškega projekta že vzpostavlja pogoje za sistemsko podporo razvoju stanovanjskega zadružništva v Sloveniji. V mesecu oktobru je v Ljubljani potekala že druga konferenca na temo stanovanjskih zadrug, ki lahko zagotavljajo najemna in cenovno dostopna stanovanja predvsem za mlade. Mednarodni strokovnjaki so na konferenci predstavili izkušnje iz področja stanovanjskega zadružništva. V imenu vlade sem na konferenci predstavil pilotni projekt, namenjen oblikovanju modela za stanovanjskih zadrug za mlade v Sloveniji. V izvedbo pilotnega projekta so vključeni mladi člani stanovanjske zadruge Zadrugator, predstavniki nacionalnega in ljubljanskega stanovanjskega sklada, strokovnjaki iz Mreže za prostor in pristojnega ministrstva za okolje in prostor.  Mladi so v sodelovanju z državo že identificirali tudi tri potencialne lokacije v Ljubljani. Cilj je, da si v začetni – pilotni fazi – 20 do 30 mladih obnovi obstoječo nepremičnino ali pa zgradi popolnoma novo. Ukrep bo država podprla z dostopnimi povratnimi sredstvi. Za vzpostavitev finančnega instrumenta, ki ga bo izvajal nacionalni stanovanjski sklad, bo vlada iz sredstev evropske kohezijske politike zagotovila pet milijonov evrov povratnih sredstev, do katerih bodo lahko dostopale mladinske stanovanjske kooperative tudi v mestnih občinah. Ocenjujemo, da bi se s tem ukrepom v naslednjem letu lahko podprlo ureditev med 300 – 400 dostopnih najemnih stanovanj za mlade. V kolikor bo interes za to obliko stanovanj še večji, načrtujemo obseg povratnih sredstev za gradnjo najemnih zadružnih stanovanj še povečati.

Kje lahko zainteresirani dobijo informacije v zvezi s tem?

Vse informacije v zvezi s tem bodo mladi lahko pridobili na spletnih straneh vlade, ministrstva za okolje in prostor in sodelujočih lokalnih skupnosti. V sklopu  vladnega strateškega projekta se bo vzpostavila posebna skupina za stanovanjske zadruge, ki jo bo vodilo ministrstvo za okolje in prostor, vanjo pa bodo vključeni predstavniki mladih, stanovanjskega sklada, ministrstva ter vsi ostali zainteresirani. Želimo torej vzpostaviti ta model, financirati razvoj in bistveno povečati dostopnost stanovanj. Stanovanjska zadruga pa bo razpisala javni poziv za tiste mlade, ki se želijo vključiti.

Vir: uredništvo mlad.si

Avtorica: Vesna Žarkovič

Naslovna foto: Nebojša Tejić/STA

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji