Odmevi na letni posvet mladinskega sektorja 2016 Očitno so naša pričakovanja glede na trenutno pripravljenost politike za dejansko večjo podporo mladinskemu sektorju previsoka. 

Kaj? Kam? Kako?
22 dec2016
634

LJUBLJANA – Skoraj pravilo je že, da politika daje svojo načelno podporo mladim in tistim, ki se ukvarjamo z mladimi na področjih mladinskega dela. Tako je že od nastanka samostojne Slovenije, še posebej pred volitvami. Najprej smo sesuli kompletno mladinsko organiziranost »rajnke« skupne države, verjetno zato, da lahko ponovno gradimo kaj novega, mogoče včasih tudi ne najboljšega.

Potem smo se dolga leta trudili, da postavimo nove strukture mladinske politike. In ko se je mladinsko delo toliko okrepilo, je prišel čas, da seveda postavimo tudi pravni okvir. Tako je prišlo do sprejetja Zakona o mladinskih svetih, ki na trenutke kaže, da je zrel za kakšno novelo, vsaj glede na to kako uspešno izvaja večina lokalnih mladinskih svetov svoje z zakonom zapisane dolžnosti in pravice. Ker pa smo v zakonu po mojem mnenju pomešali »hruške in jabolka«, tudi novela ne bo prinesla kaj boljšega. Govoriti o tem, da bi bilo bolje, če bi se politični podmladki namesto iz sredstev, ki jih letno namenja Urad RS za mladino, financirali na osnovi Zakona o financiranju političnih strank, je pogosto ocenjeno kot nezaželeno. Mogoče tudi zato, ker je potrebno vedno znova dokazovati število svojih članov, kar predstavlja enega od pogojev za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije.  Tudi predlog oblikovanja ločenih mladinskih svetov za politične podmladke in ostale nacionalne mladinske organizacije ne naleti na kakšno odobravanje, čeprav v tujini obstajajo takšni primeri. Razen razlage, da to v Sloveniji ne gre in da se ne moremo primerjati z državami, ki takšno ureditev imajo, nisem naletel na kakšne druge bolj argumentirane razloge, zakaj je trenutna organiziranost ustrezna. Je to lahko tema za letni posvet?

Ko smo z leti postajali v mladinskem delu vedno bolje organizirani, je napočil čas, da naredimo naslednji korak. Končno smo dobili Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ter Resolucijo o nacionalnem programu za mlade 2013-2023, ki predvideva tudi izvedbene načrte, kazalnike, spremljanje in evalvacijo in določa organe, ki so za to zadolženi. Minila so tri leta od sprejetja. Kaj je do sedaj bilo narejeno? Je to lahko tema za letni posvet?

Torej v več kot 25 letih smo ponovno zgradili sistem mladinskega dela v naši državi. Obstajajo v glavnem skoraj vse bistvene strukture od državne do lokalne ravni. Seveda ne želim tukaj odpirati teme, kako te strukture delujejo, kako so kadrovsko, strokovno, prostorsko in finančno opremljene za svoje delovanje. To je področje, ki bi se ga morali primarno lotiti skozi raziskovanje. Od zadnje analiza na to temo je poteklo že 6 let. Čas je za novo. Je to lahko tema za letni posvet?

Sprejet je bil Poklicni standard za mladinskega delavca/delavko, kot osnova za sprejetje NPK. Manjkajo nam še samo šolski izobraževalni programi, ki bi mladinskemu delavcu prinesli končno priznanje za njegovo pomembno, a trenutno zelo nepriznano in neprepoznavno delo.

Sicer je država preko Urada RS za mladino to nalogo zaupala IRDO-Inštitutu za razvoj družbene odgovornost iz Maribora že preko ESS projekta Mladinski delavec, ki se je končal leta 2012. Sredstva so bila porabljena, neuresničeno pa je ostalo bistvo projekta, priprava izbirnega predmeta v srednješolskem izobraževanju različnih usmeritev in izdelava programa za visokošolsko izobraževanje (nekaj od tega sicer obstaja na FF v Mariboru, v okviru katedre za sociologijo). Projekt je bil torej realiziran v glavnem samo v enem delu, in sicer v smeri priprave NPK mladinski delavec/delavka. Tudi tukaj bi se bilo potrebno vprašati, kje smo obtičali in kako naprej. Je to lahko tema za letni posvet?

Imamo tudi vse potrebne zakonske podlage, no, skoraj vse. Zatakne se namreč pri najtežjem in najpomembnejšem delu, pri zagotavljanju ustrezne višine finančnih sredstev za mladinski sektor, za kar pa vemo, kaj je potrebno narediti. To je bilo ugotovljeno in podano odločevalcem tudi kot priporočilo na letošnjem letnem posvetu mladinskega sektorja, čeprav o tem govorimo že dolga leta.

Sedanje financiranje mladinskega sektorja preko razpisa Urada RS za mladino že dolgo ni zadovoljivo. Preveč je odvisno od političnih razmer in všečnosti posameznim političnim opcijam. Drugi razlog je, da takšno financiranje ne prinaša stabilnosti v delovanju mladinskega sektorja na lokalnem nivoju. Tretji razlog je, da se mladinski sektor krepi, vedno novi akterji stopajo v polje mladinskega dela, sredstva pa se ne povečujejo, kvečjemu se zaradi všečnosti politiki v enem delu zvišujejo, v drugem pa zmanjšujejo.  Je to lahko tema za letni posvet?

Mladinsko delo se dogaja v lokalnih okoljih. Zato je prenos mladinskega dela kot izvirne naloge občin na lokalni nivo nujen! Da, to je lahko rešitev. Je to lahko tema za letni posvet?

Je vse skupaj pretežko? Ni izvedljivo? Se bi bo mogoče potrebno preveč izpostaviti?  

Pričakujem, da bo Vlada, ministrstva, Urad RS za mladino in ostali deležniki prevzel del svoje odgovornosti in naredili skupaj z organizacijami v mladinskem sektorju odločne korake k reševanje bistvenih problemov mladinskega sektorja. Le to me bo prepričalo, da se naslednjič udeležim letnega posveta Urada RS za mladino.

Čestitamo vsem posameznikom in organizacijam, ki so prejeli državno priznanje za delo v mladinskem sektorju za leto 2016. 

Srečno, mladinske delavke in delavci; srečno, mladinski sektor in odločevalci.

Jurij Šarman,

za CID Ptuj

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji