“Mladi ste akterji sprememb!” Tokrat o vlogi urada, načinu komuniciranja z mladimi, prilagajanju komuniciranja družbenim spremembam in še marsičem.

dg1a1871
09 dec2016
1,139

SLOVENIJA – Uredništvo mlad.si objavlja intervju z direktorico Urada Vlade RS za komuniciranje, mag. Kristino Plavšak Krajnc. Urad skrbi za verodostojne in celovite informacije med vlado, njenimi predstavniki ter domačimi in mednarodnimi javnostmi. mag. Kristina Plavšak Krajnc vodi urad z izjemnimi izkušnjami, med drugim je delovala kot svetovalka Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na področju komunikacij in odnosov z mediji, bila vodja projekta predsedovanja Slovenije Svetu ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope – CoMoCoSEE z nosilno temo kulturno-umetnostna vzgoja in še mnogo več. Tokrat o vlogi urada, načinu komuniciranja z mladimi, prilagajanju komuniciranju družbenim spremembam in še marsičem.

dg1a1936

mag. Kristina Plavšak Krajnc. Foto: David Lotrič.

Za uvod vas prosimo, da našim mladim bralkam in bralcem na kratko s pomočjo svoje vizije vodenja predstavite namen in cilje vašega dela, vaše organizacije.

Urad Vlade RS za komuniciranje je vladna strokovna služba na področju komuniciranja in naše osnovno poslanstvo in hkrati naloga je zagotavljati javnost dela vlade, kar pomeni, seznanjati različne javnosti, med drugim tudi vas – mlade, o odločitvah vlade in projektih, ki jih vodi. Bistvena je koordinativna funkcija, saj tesno delujemo z resornimi ministrstvi, ki ukrepe pripravljajo, tako, da jim nudimo podporo in pomoč. Bistveno je, da verjamemo v komunikacijo, ki je dvosmerna, zato zagotavljamo tudi povratni tok – interakcijo na različne načine, z uporabo različnih orodji.

Kaj Urad Vlade RS za komuniciranje načrtuje za boljšo ozaveščenost mladih in ključnih ciljnih javnosti v zvezi z bolj strpnim dialogom in preprečevanjem sovražnega govora v javnosti?

Poudarjam, da gre za izredno kompleksen pojav, ki ga je tako potrebno tudi naslavljati. Pri spodbujanju strpnosti in spodbujanju spoštovanja človekovih pravic gre za dolgoročne aktivnosti, za tek na dolge proge. Naše aktivnosti niso izključno informativne ali komunikacijske narave, ampak imajo širše ambicije, širši kontekst. Gre za ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti. Ponosni  smo tudi na sodelovanje z nevladnimi organizacijami, saj vsako leto izdamo razpis za podporo komunikacijskim aktivnostim nevladnih organizacij na določenih področjih. V letu 2016 smo podprli komunikacijske aktivnosti za spodbujanje strpnosti med mladimi in z mladimi. Podprli smo nekaj čudovitih projektov, ki imajo potencial trajnosti in bodo morda tudi brez naše podpore lahko delovali v prihodnje. S to podporo, še v večji meri, nadaljujemo tudi v prihodnjem letu. Na terenu je ogromno potenciala, ki ga je potrebno prepoznati in spodbuditi, ga opolnomočiti.

Sprožilec dodatnih aktivnosti so bili tudi prihodi beguncev v lanskem letu. Gre za del naše realnosti in ga vključujemo v način funkcioniranja naših družb. Trendi žal niso najbolj pozitivni.

mag. Kristina Plavšak Krajnc. Foto: David Lotrič.

mag. Kristina Plavšak Krajnc. Foto: David Lotrič.

Zasledili smo, da v lokalnih okoljih izvajate delavnice na teme integracije in strpnosti. Kaj so glavni poudarki in opažanja tovrstnih delavnic in kdo s jih v največji meri poslužuje ter kje potekajo?

Pri tem smo se povezali s Slogo-Platformo nevladnih organizacij na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki so bile tudi partnerska platforma pri organizaciji dodatnih aktivnostih. Gre za delavnice na lokalnih – mikro nivojih, ki so namenjene mnenjskim voditeljem oziroma opolnomočenju tistih, ki v neki lokalni skupnosti nosijo odgovornost oziroma imajo nek vpliv ter pozitivno moč. V vodeni diskusiji in interakciji gredo udeleženci skozi določene, tudi legitimne strahove, pomembno je, da jim pri tem prisluhnemo, da imajo občutek, da so slišani in razumljeni. Nato poskušajo v povezovalni dinamiki, preko interakcije, v vodenem procesu priti do rešitev. Gre za to, da posamezniki in skupine ponotranjimo, da ne gre za probleme, ki so zunaj nas, ampak za problem, ki je tukaj, danes, med nami; z njim pa je potrebno operirati na dnevni bazi. Ljudje potrebujemo biti slišani in delavnice naslavljajo ravno to. Delavnice so se izkazale za uspešne. Do zdaj smo jih izvedli v devetih lokalnih skupnostih: Vrhnika, Logatec, Jesenice, Nova Gorica, Celje, Črnomelj, Brežice in Postojna. Želeli smo tudi produkt z večjim multiplikativnim učinkom in v okviru tega smo izdali publikacijo Aktivno za strpnost – Za uspešnejše vključevanje in povezovanje v naši družni.

Zanimivo je, da so se delavnice pričele z zadržki, morda celo nezaupanjem udeležencev. Verjetno tudi zaradi tega, ker smo prvo naslovili okolja, ki so bila močno pod pritiskom aktualnih dogodkov. Veseli in ponosni smo, da smo te delavnice zaključili pozitivno, konstruktivno in konkretno. Priporočila, zbrana tudi v omenjeni publikaciji, so dodana vrednost, ki lahko močno olajšajo delo drugim, tistim, ki se lahko v podobnih situacijah še znajdejo.

Eden glavnih izzivov je motiviranje mladih, da se aktivirajo in izkoristijo priložnosti, ki so jim ponujene. Imate kakšen konkreten načrt kampanje za motivacijo mladih, da se aktivirajo v družbeno in politično življenje?

Vlada oziroma predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, delo z mladimi oziroma mlade postavlja kot strateško prioriteto svojega delovanja in dela Vlade RS. Prepoznavamo potencial v mladih in zares je na naši strani naloga in dolžnost, da bolje pripravimo in predstavimo priložnosti za mlade, s tem pa dvignem tudi motivacijo mladih. To je tudi interna strateška prioriteta našega komunikacijsko ozaveščevalnega dela – da bolje predstavimo priložnosti, ki jih Vlada RS oziroma državne institucije ponujamo mladim. Prioritete so seveda jasne: področje izobraževanje, zaposlovanja, zaposljivosti, zagotavljanja stanovanj, spodbujanja kreativnosti, socialnega podjetništva… Ukrepi so pripravljeni in kvantificirani; naša komunikacijska naloga pa je, da to čim bolje približamo mladim, preko njihovih kanalov, njihovih načinov komuniciranja.

Velika ovira za motivacijo je seveda tudi splošno pomanjkanje zaupanja v vlado. Kako se spopadate s tem? Mislite, da je za gradnjo zaupanja bolj pomemben marketing in komuniciranje ali konkretni rezultati, ki jih mladi s časom doživijo in prepoznajo?

Po naših analizah, mladi ne spremljate dogajanja v politiki, ji ne zaupate, a še vedno mislite, da ima največji vpliv na vaše življenje vlada. In tu je naš največji izziv – da približamo delo vlade mladim. Da poskrbimo za to, da se politika razume v njenem pravem, širšem smislu, tj kot tudi delovanje oziroma upravljanje zadev v družbenem, dobrem interesu, s tem tudi v interesu mladih. Na naši strani je torej, da pokažemo mladim, kako s svojimi ukrepi in delovanjem, odgovarjamo na njihove potrebe mladi, da jasno pokažemo, kako  podpiramo, spodbujajo in pospešujemo njihove potenciale. Najbolj prepričljivi smo z dejanji, ukrepi, spremembami, ki pa jih je potrebno  dobro skomunicirati. Če želimo delati za mlade, moramo delati z njimi – pri tem je komunikacija nepogrešljiva.

dg1a1798

mag. Kristina Plavšak Krajnc. Foto: David Lotrič.

Velikokrat mladi izpostavijo, da se ne morejo poistovetiti z medlimi in nekonkretnimi izjavami odločevalcev. Komunikacija v političnem življenju je specifična in zahtevna ter zajeta v marsikateri kontekst; kako jo, predvsem stilsko, približati mladim?

Komunikacija je dvosmerni proces in bistveno je, da ne govorimo drug mimo drugega. Univerzalnega jezika za vse javnosti verjetno ni. Bolj strokovne javnosti razumejo bolj poglobljen jezik, druge spet drugačnega. Kot odločevalci pa moramo biti sposobni na jasen način pojasniti svoje odločitve, odgovarjat ljudem, mladim. Predvsem moramo naša dejanja, ukrepe, programe skomunicirati tako, da bodo ljudje, predvsem mladi, vedeli, kaj jim le ti prinašajo. Pri tem je potrebno več napora, da komunikacija približamo ljudem, mladim, da relevantne informacije podajamo na bolj strukturiran, ilustrativen, razumljiv, atraktiven način. V letu 2017 bomo te napore še povečali, mlade pa naslavljali tudi v sodelovanju z organizacijami, ki delujejo za mlade in z mladimi.

Z orodjem predlagam.vladi.si se državljanom ponuja tudi spletni kontakt z državnimi organi. Vidite v tem pravi način posodabljanja načina komuniciranja vlade z državljani, česa se še poslužujete?

Predlagam.vladi.si predstavlja tako komunikacijsko orodje kot orodje, ki zagotavlja aktivno participacijo državljanov in civilne družbe pri oblikovanju vladnih politik. Ideja je zaživela in od leta 2009, ko smo to orodje vzpostavili, smo prejeli več kot 6000 pobud.  Predlogi morajo biti najprej podprti in izglasovani s strani ostalih uporabnikov portala. Potem jih posredujemo pristojnim ministrstvom, nekatere najboljše pa tudi neposredno v vladno obravnavo na Odboru za državno ureditev in javne zadeve. Naša vloga pri tem je redno spremljanje, zagotavljanje »odprtih kanalov«, aktivna komunikacija. Vlado poskušamo z državljani, tudi mladimi,  povezovati tudi na druge načine, tako recimo v okviru regijskih obiskov, ki so edinstvena priložnost za srečanje predstavnikov vlade z ljudmi na terenu, za direktno komunikacijo državljanov in odločevalcev. Na zadnjem regijskem srečanju smo nekaj komentarjev, mnenj, predlogov ljudi tudi posneli in bomo za odgovore prosili resorna ministrstva, vse skupaj pa objavili, da bodo to videli in slišali tudi drugi gledalci, državljani

Kako skrbite za vključevanje mladih v vašem delu, na uradu in kateri so glavne aktivnosti, ki jih izvajate ter kakšni so dolgoročni učinki?

Izrednega pomena je, da so v vsaki ekipi, predstavniki vseh generacij, ki prinašajo specifična znanja, izkušnje, prednosti, kreativnost, inovativanost, različne načine dela.  Večina zaposlenih je na uradu začela delati že v mladih, študentskih letih, prek priprave klipinga (op. ur. UKOM pripravlja pregled izrezkov iz medijev za vlado in državne institucije) in vrsto leto tukaj nadaljujemo svoje delo. Druga vstopna točka pa je naše sodelovanje z Srednjo medijsko in grafično šolo, ki smo ga pričeli z uvedbo socialnih omrežji. Naše sodelovanje poteka v konkretni obliki opravljanja prakse. Iskreno poudarjam, da je učenje obojestransko in izredno efektivno. Mladi prinašajo sveže znanje, kreativnost, tehnično podkovanost, imajo svojevrstne veščine, ekspertna znanja, obvladajo sodobno tehniko. Tisti, ki pri nas opravljajo prakso, imajo konkretne naloge ob ustreznem mentorstvu in zares pripravijo kvalitetne ter konkretne produkte.

Kot posledica aktualnemu družbenemu dogajanju, družba postaja vse manj imuna na pojave diskriminaciji, zatiranja, nestrpnosti, itd. Kaj kot bivša direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope vidite kot ključne izzive na področju informiranja na evropski ravni? Sodelovali ste, med drugim, pri projektih: Ustavimo nasilje nad ženskami, Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo. Dvigni svojo roko proti telesnemu kaznovanju!, Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome, Spregovori proti diskriminaciji.

Delo na področju spoštovanja človekovih pravic in navedeni projekti so del aktivnosti, ki so naravnane na dolgi rok. Boj za človekove pravice je vsakodnevni boj in komuniciranje mora biti temu prilagojeno. Že kar nekaj časa ne gre več samo za informiranje in tako v ospredje stopa ozaveščevalno, interaktivno, vključevalno in povezovalno delo. Mlade moramo vključiti ne samo kot pasivne prejemnike informacije, ampak kot aktivne deležnike, saj ste mladi tisti, ki ste akterji sprememb, mladi ste zdravo jedro lokalnih okolij. Vi ste tisti, ki ozaveščate, in sama iskreno verjamem v ta potencial. Mladi s svojo energijo, mrežami, kanali ste pri komuniciranju lahko eden najpomembnejših in najbolj učinkovitih partnerjev.

dg1a1822

mag. Kristina Plavšak Krajnc. Foto: David Lotrič.

Republika Slovenija šteje 25 let. Izdali ste spletno stran z vidno in pomembno vloge mladih na strani. Kaj mladim ponuja spletna stran, ste zadovoljni z odzivom, načrtujete kakšne dodatne aktivnosti v povezavi s to spletno stranjo?

Spletna stran je eden izmed pilotnih poskusov vzpostavitve interakcije z mladimi. Pomemben korak naprej je to, da smo se pri vsebinsko osredotočili na mlade. Na tej spletni strani so zbrane izjave in refleksije ter razmišljanja mladih, ki spodbujajo dodatne refleksije med mladimi. Ne samo o zavedanju o državi, temveč tudi o zavedanju neke skupnosti, h kateri lahko prispeva vsak, ne glede na svoj status. Spletno stran vidim kot vzpodbudo mladim in upam, da bo stran prerasla v pravo interaktivno orodje. Za to iščemo prave poti, računamo na pomoč mladih, saj želimo, da bi stran in našo 25. obletnico osmislili mladi.

Mladinske organizacije, organizacije za mlade in druge nevladne organizacije so dober povezovalec in posredovalec informacij, hkrati tudi komunikacijski pretvornik med vlado in družbo. Kako lahko to izkoristi UKOM?

Odlično sodelujemo z mladinskimi organizacijami in organizacijami za mlade že vrsto let, na kar smo ponosni in česar se veselimo. So ključni partnerji v iskanju načinov, kako naše informacije pridejo do ključnih deležnikov in javnosti. Pomembno je, da se povezujemo in sodelujemo ter, da iščemo prave sinergije. Imamo dolgoletne izkušnje pozitivnega sodelovanja tako z Mladinsko mrežo MaMa in mladinskimi centri, MOVITom, kot z drugimi mladinskimi organizacijami in organizacijami za mlade. Naša naloga je, da ta odnos še poglobimo, ga negujemo in cenimo.

Kaj so cilji Urada Vlade RS za komuniciranje do konca tega in v naslednjem koledarskem letu, bi kaj dodali k intervjuju?

Na Uradu za komuniciranje si predvsem želimo, da bi še naprej učinkovito in aktivno komunicirali z vsemi našimi javnostmi – našimi ljudmi, mediji, nevladnimi organizacijami, gospodarstvom in drugimi. Še naprej bomo prepoznavali teme, ki so prečne in pomembne za Slovenijo, ter skrbeli za sinergijske učinke (na primer migracije, mladi, strpnost).

Zavedamo se, da sta razvoj družbe in tehnologije zelo hitra, zato se želimo temu tudi čim hitreje prilagajati. Glede na to, da so mladi naša prioriteta, se želimo z ustreznimi komunikacijskimi orodji prilagoditi tudi njim. Z njimi komunicirati na kanalih, kjer so. Ne želimo jih zgolj informirati o odločitvah in prioritetah vlade, o tem, kaj jim država ponuja, kako jim lahko pomaga, temveč jih želimo tudi poslušati, prisluhniti njihovim težavam in jih reševati. Skratka, želimo si, da je naša komunikacija dvosmerna, kajti le tako lahko skupaj poskrbimo za spremembe na boljše.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: David Lotrič

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji