“Kakšna naj bo prihodnost? Oblikujmo jo skupaj.” Zapis ministrice za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maje Makovec Brenčič.

IMG_7087
12 avg2016
840

SLOVENIJA – Ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih smo na uredništvu k sodelovanju povabili ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič. V lanskem avgustu objavljen intervju z ministrico je bil en najbolj branih prispevkov v celem letu, tokrat pa se v odprtem pismu na vas, mlade, ministrica obrača z zapisom o pomembnosti in ključnosti participacije mladih, mladih posameznikov na področju prostovoljstva, neformalnega učenja in kompetenc izhajajočih iz tega, mednarodne mobilnosti mladih, itd. Zapis lahko interpretiramo tudi kot ministričino refleksijo do pogovora izpred leta dni.

IMG_7161

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič. Foto: David Lotrič

Pred nami je 12. avgust, mednarodni dan mladih. Dan, ko naj bi se še posebej dotaknili vprašanj, pomembnih za vas, mlade. Letošnja tema mednarodnega dne je prihodnost mladih. Ključni vprašanji torej sta, kakšno prihodnost si želite in kako vam lahko pri tem pomagamo.

Kot ministrica si prizadevam, da bi mladim omogočili čim boljšo dostopnost do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh, čim prejšnje zavedanje, kako pomembno je znanje in koliko šteje odličnost.

V intervjuju za vaš portal pred letom dni sem med drugim izpostavila, da ste mladi pomemben partner te vlade. Menim, da se lahko strinjate, da to udejanjamo. Srečujemo se v okviru vladnega Şveta za mladino in Sveta za študentska vprašanja, srečevali smo se ob pripravi novele Zakona o visokem šolstvu. Novela vzpostavlja predvidljiv in stabilen sistema financiranja visokega šolstva, odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, prilagodljivost sistema oz. povečanje fleksibilnosti študijskih programov, vzpostavlja inkluziven sistem upravljanja visokošolskih zavodov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipništva, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija.

S predlaganimi zakonskimi spremembami se prvič ureja tudi redno proračunsko (so)financiranje tretje študijske stopnje, torej doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih.

Kakovost mora biti izpostavljena in vidna. Zato bolj odpiramo univerze in visokošolske zavode mednarodnemu sodelovanju z možnostjo poučevanja tudi v tujih jezikih ob zapisanih izjemah, pri čemer pa učni jezik na univerzah vsekakor ostaja materinščina, torej slovenski jezik. V skladu z evropsko akademsko tradicijo in avtonomijo prepuščamo univerzam avtonomno odločitev o tem, kako bodo uvajale tuje jezike v študijski proces, vendar ob jasni zavezi, da je učni jezik slovenski in še ob močnejši zavezi za skrb za slovensko znanstveno in strokovno terminologijo.

Novela zakona povečuje tudi pravice študentk in študentov. Tako boste poslej obdržali status študenta do konca študijskega leta tudi po diplomiranju. S tem za to obdobje obdržite socialne pravice.

Tudi letos lahko z zadovoljstvom ugotovim, da se vse več mladih odloča za srednje strokovno, tehniško in poklicno izobraževanje. Trend vpisa narašča tudi v prihajajočem šolskem letu. Pred letom dni sem dejala, da pripravljamo model vajeništva, ki bo ponudilo nove možnosti in oblike neposrednega povezovanja gospodarstva in izobraževanja z namenom zgodnjega izobraževanja mladih. Držali smo se obljube, saj se pravkar izteka rok za oddajo pripomb na predlog Zakona o vajeništvu. Z zakonom bomo uredili ključna vprašanja statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Razvoj modela vajeništva bomo financirali z evropskimi sredstvi, za uvedbo vajeništva pa bomo zagotovili strokovno usposabljanje mentorjem v podjetjih in strokovnim delavcem v šolah. V šolskem letu 2017/18 želimo začeti s poskusnim izvajanjem vajeništva.

Vsi, ki se ukvarjamo z mladinskim sektorjem, želimo skupaj z vami graditi vizije in cilje, ki so vam blizu. Nacionalni program za mladino in izvedbeni načrt sledita temu. Vlada je junija letos sprejela izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino za leti 2016 in 2017. V izvedbeni načrt so po novem vključeni tudi ukrepi na področju bivanjskih razmer mladih in ukrepi, ki se financirajo iz sredstev nove finančne perspektive 2014-2020. Med glavnimi cilji naš Urad za  mladino izpostavlja tudi aktivno vlogo v Svetu Vlade RS za mladino s ciljem krepitve med sektorskega pristopa o problematiki mladih.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič. Foto: David Lotrič

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič. Foto: David Lotrič

Novembra lani je bil objavljen Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2016 in 2017. Slednji je bil prvič namenjen dvoletnim programom, s čemer želimo doseči večjo trajnost programov mladinskega dela, predvidljivost in zagotavljanje večje stabilnosti v mladinskem sektorju. Junija letos pa je bil objavljen javni razpis “Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016 – 2018″, katerega predmet je sofinanciranje projektov organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju, namenjenih krepitvi aktivnega državljanstva mladih za povečanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih. Skupna okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih javnemu razpisu, znaša pet milijonov evrov.

Urad za mladino, ki sodi pod okrilje MIZŠ, je v zadnjem obdobju nadaljeval tudi z aktivnim sodelovanjem z Mladinskim svetom Slovenije, obenem pa ostaja odprt za dialog z mladimi in njihove pobude, ki jih bo upošteval in vključeval bodisi v svoje redno delo bodisi v smernice za v prihodnje. Urad si je prav tako še naprej prizadeval za vzpostavitev ustrezne institucionalne zasnove za spremljanje položaja mladih ter oživitev koncepta analiz in raziskav za potrebe oblikovanja ukrepov.

Sredstva za izvajanje evropskih projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v Sloveniji so se s 7,7 milijona evrov v letu 2007 povečala na 15,5 milijona evrov v letu 2016. Tudi mobilnost v okviru programa Erasmus + je spodbudna, saj je v njem od leta 2007 sodelovalo že 56.681 oseb oziroma polovica osnovnih šol, 90 odstotkov srednjih ter 80 odstotkov vseh višjih in visokošolskih institucij. S številkami: 580 izobraževalnih institucij in 250 mladinskih centrov, svetov in drugih mladinskih organizacij ter organizacij, ki delujejo na področju mladinskega dela.

Junija smo praznovali 25-letnico osamosvojitve Slovenije. Vlada je ob tej priložnosti dala poseben poudarek mladim, zavedajoč se vašega izjemnega pomena za družbo prihodnosti. Tudi v prihodnje si želimo sodelovati z vami, vam prisluhniti in vas slišati. Vrata ministrstva so vam odprta, vaši predlogi in pobude so vselej dobrodošli.

dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževane, znanost in šport

Foto: David Lotrič

Vir: uredništvo mlad.si

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji