“Imeti družino?” V Sezamu smo dalj časa prisotni na različnih področjih, ki bi mladim olajšala odločitev ZA imeti družino, vendar ti ukrepi niso vezani le na eno organizacijo, temveč bi bil to lahko skupen moto mreže mladinskih organizacij.

Kids racing
18 maj2016
1,056

SLOVENIJA – Med vikendom, v nedeljo, 15. maja, smo obeležili svetovni dan družine. Praznovanje dneva družine je uvedla Generalna skupščina Združenih narodov, ki je leta 1993 proglasila 15. maj za mednarodni dan družine. Ob tej priložnosti je za www.mlad.si prispevek napisala Nada Kirn Špolar, univ. dipl. soc., 26 letna vodja Sezama, Združenja mladih, staršev in otrok, ki dela v nevladnem sektorju in je trenutno v polnem teku pri organiziranju in pomoči novonastajaočemu Mladinskemu centru Mladinska postaja Moste.

DSCN3275

Utrinek projekta MOJA SOBA.

V današnjem času se različni tipi družin soočajo s številnimi novimi izzivi, kar močno  vpliva na spremembo življenjskih stilov tako posameznikov kot družin. Družbene spremembe, hiter življenjski tempo, trganje tradicionalnih delitev dela med spoloma in finančne zmožnosti družine, vplivajo tudi na družinske odnose. Pogosto se družine soočajo z napetostmi in s konfliktnimi odnosi med družinskimi člani, tako v odnosih med partnerji, kakor tudi med starši in otroki. Po drugi strani pa so pričakovanja glede kakovosti družinskih odnosov in glede otrok (pre)velika, zlasti  v pričakovanju njihovih dosežkov v šolskem prostoru, kar je pogosto vir nezadovoljstva.  Številne sociološke raziskave kažejo, da je družina za mlade ljudi med najpomembnejšimi življenjskimi področji, mladi ljudje tudi večino svojega prostega časa preživijo s partnerjem in v družini/z družino. Prav tako si mladi želijo ustvariti družino, vendar odlagajo odločitev o rojstvu otroka. Nastajanje družin se odmika, saj se ženske vse kasneje odločajo za rojstvo otrok. Pa tudi mladi se kasneje osamosvajajo. Razlogi za to so različni, npr. pomanjkanje služb, nedostopnost stanovanj za mlade družine, nestabilna situacija v svetu …

Ne gre pa zanemariti tudi psiholoških elementov, saj se mnogi bojijo, da ne bodo imeli dovolj podpore v obdobju odraščanja otrok in bodo težko usklajevali poklicne in družinske obveznosti. Na Sezamu skozi dolgoletne izkušnje delovanja društva ugotavljamo, da številnim mladim, ki nimajo dovolj podpore in kvalitetnih odnosov, primanjkujejo informacije, ki bi jih okrepile pri potrebnih veščinah, potrebnih za uspešno družinsko življenje. Pogosto se namreč soočajo s problemi, ki jih prinaša odgovorno starševstvo in družinsko življenje. V ta namen izvajamo na Sezamu  infotočko, organiziramo pa tudi občasne  oblike vzgoje za družino, izobraževanja za komunikacijo v družini, v katere se vključuje vedno več družin, kjer  ob pomoči strokovnjakov različnih profilov pridobivajo znanja in podporo. To sicer ni dovolj, da bi mladi zares sprejeli odločitev o tem: imeti družino. Mnogi imajo povsem racionalne in argumentirane razloge, zakaj ne bodo imeli družine. To pa lahko postane nov pereč družbeni problem, ki se tiče vseh odločevalcev.

Lahko rečemo, da so problemi mlade generacije danes,  mnogo večji kot so bili problemi njihovih staršev, ko so bili ti mladi. V času ko čedalje večji deli mladih živi v izrazito socialno depriveligiranih okoljih, družinah, situacijah, so ti problemi mnogo večji kot identitetni, kar je bilo v preteklih letih leit motiv večine mladinskih debat in projektov.

Tudi dejstvo, da je družina poseben resor, ki sodi znotraj ministrstva za delo in socialne zadeve, kaže na to, da se pristopa k družini bolj kot socialnemu momentu in ne kot obliki preživljanja skupnega življenja. Prav tako je družina kot socialni prostor mladih zastopana znotraj vrste ministrstev, ima širok spekter zahtev, ki pa se razvijajo in rešujejo sektorsko, ločeno.

V Sezamu smo dalj časa prisotni na različnih področjih, ki bi mladim olajšala odločitev ZA imeti družino, vendar ti ukrepi niso vezani le na eno organizacijo, temveč bi bil to lahko skupen moto mreže mladinskih organizacij.

Npr: želimo krepiti  in poglabljati že delujočo mrežo fleksibilnih oblik otroškega varstva, ki mladim ženskam in moškim omogočajo kakovostnejše življenje in večje možnosti v profesionalnem življenju. Prav tako izbiramo med takimi programi, ki bi krepili tiste stile življenja mladih, ki zagotavljajo polno in aktivno socialno vključevanje mlade generacije, ki pa hkrati ne pomenijo, da mladi opustijo svobodo, socialno fantazijo, radovednost,  interese  po spreminjanju obstoječega in ne nazadnje kritično mišljenje.

DSCN3662

Utrinek projekta MOJA SOBA.

Znotraj mladinskega sektorja bi morali zlasti zaradi obstoječih družbenih okoliščinah poglabljajoče družbeno ekonomske krize  nuditi  širok nabor najrazličnejših oblike pomoči mladim, ki prihajajo iz ranljivih družbenih skupin in socialno deprivilegiranih družbenih skupnosti.

Lahko bi zahtevali v državnem zboru ali od vlade večjo, bolj  stalno in neposredno  podporo mladim družinam, saj so različni družinski, otroški dodatki in štipendije na udaru vseh vlad od leta 2008 naprej.

Eden naših zadnjih  projektov, ki se imenuje MOJA SOBA in ki ga je osmislila in izvedla mlada umetnica Noemi Levovnik Veberič kot predstavnica vseh tistih mladih, ki se soočajo s problemom imeti ali ne imeti družino zdaj,se odpirajo prav vsa ta zgornja vprašanja, stiske mlade generacije. Noemi  je pripravila odlično prezentacijo današnjih perečih problemov mladih. Od razmisleka o tem, kje imeti družino, kako imeti družino in kako preživeti sebe in otroke. Moja soba pa je alegorija neke varne točke v prostoru, v mestu, kjer želimo ustvariti mesto srečevanja in življenja. Ta projekt bomo izvedli  tudi v letošnjem letu na Novem trgu v Ljubljani  – 29.5.2015.

Vir in foto: uredništvo mlad.si

 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Mnenja

Sorodni članki

Avtorji