Javnosti moramo pokazati, da mladi znajo delati

maja
31 dec2014
1,293

Maja Hostnik je vodenje Mreže MaMa prevzela 1. maja letos, ko ji je bil za šest mesecev zaupan mandat vršilke dolžnosti direktorja Mreže MaMa. Po preteku šestmesečnega vodenja Mreže MaMa, mreže mladinskih centrov, je bila s strani Sveta MaMa potrjena za direktorico Mreže MaMa za naslednjih pet let. In kot rada pravi, začela sem nov petletni mandat 1.11.2014, enako kot Evropska komisija. V zgodovini Mreže MaMa je od treh vodij Maja Hostnik že druga direktorica. V nadaljevanju boste o njej izvedli več in jo tudi spoznali. Ima trdno voljo, veliko pozitivne energije, mnogo izkušenj iz različnih sektorjev, odlikuje pa jo tudi predanosti mladinskemu sektorju v katerega verjame.

Za uvod, kje se je začela vaša pot v mladinskem sektorju?

Moram malo pomisliti, kdaj sploh natančno se je pričela moj pot v mladinskem sektorju. Nekje 10 let nazaj. Morda se je pričela malo drugače in morda za nekatere razmere malo pozno. V lokalnem okolju iz katerega prihajam na začetku nisem bila toliko aktivna, saj sem kar hitro iz lokalnega odbora odšla v Ljubljano, kjer sem bila najprej članica izvršnega odbora Mlade liberalne demokracije Slovenije in nato več let generalna sekretarka te organizacije. Tu sem se prvič soočila z mladinskim sektorjem in pričela spoznavat mladinske strukture in mladinsko politiko ter tudi politiko v pravem pomenu besede. Me je pa v Velenju k sodelovanju povabila sošolka iz fakultete, ki je delala in delovala bolj lokalno, jaz pa nacionalno. Pri tem sem pričela spoznavat tako lokalne kot tudi nacionalne mladinske strukture in akterje iz mladinskega sektorja. Več let pa sem bila zaposlena kot programska vodja v Mladinskem centru Velenje, aktivna v Mladinskem svetu Velenje in kasneje tudi članica Sveta zavoda MC Velenje.

Zakaj menite, da je mladinski sektor pomemben?

Mladinski sektor združuje različne strukture, od lokalnih do nacionalnih. Pri tem združuje tudi različne vrste organizacij, ki se medsebojno dopolnjujejo in pokrivajo različne aspekte, od oblikovanja mladinske politike do servisne vloge mladim in mladinskim organizacijam. Pestrost in raznolikost sektorja sta normalni, saj so mladi, ki so ključna ciljna javnost sektorja, precej raznoliki, živijo različne načine življenja in se v življenju soočajo z več problemi (služba, stanovanje, družina…). Pri tem imajo mladi v starosti od 14 do 29 let različne potrebe in zato je še kako pomembno, da se v mladinskem sektorju najdejo v času mladosti.  Je pa res, da mladi v mladinskem sektorju obstanejo znotraj ene organizacije ali strukture ves čas in gre za notranjo rekrutacijo ali pa gredo iz ene organizacije – strukture v drugo ter tako pridobivajo različne izkušnje, kar bogati njihov življenjepis.

Poleg tega je mladinski sektor pomemben in hkrati potreben tudi zato, ker skrbi za opolnomočenje mladih, jim omogoča, da se preizkusijo v marsikateri stvari, delu ali projektu in jim te izkušnje dajejo dobra izhodišča za nadaljnje življenje. In če pogledamo širše, je mladinski sektor za razvoj mladih zelo pomemben, saj združuje različne organizacije in strukture, katere delajo v dobrobit mladega človeka in za širšo skupnost.

Je pa mladinski sektor v družbi zelo potreben tudi, ker omogoča mladinsko delo, ki ustvarja delovna mesta skozi različne projekte in aktivnosti. Mladinski sektor je pomemben in potreben za vse ravni (lokalno in nacionalno) in je pomembno dopolnilo javnim ustanovam (izobraževalne institucije) in družini. Daje odgovore in zapolnjuje vrzeli, ki jih občine, država, šola ali družine ne morejo. Pri tem pa tudi oblikuje mladinsko politiko.

 

Mesto direktorice Mladinske mreže MaMa ste prevzeli v maju 2014, najprej kot vršilka dolžnosti, potem pa novembra še kot direktorica za prihodnjih 5 let. Kje je Mreža MaMa danes?

Rada se pošalim, da sem mesto direktorice Mreže MaMa prevzela na isti dan kot Evropska komisija in prav tako za pet let. Torej 1.11.2014. Simbolika mi včasih veliko pomeni in rada iščem dobre vzporednice. Ja, skoraj za celo finančno perspektivo EU bom vodila Mrežo MaMa. Kje je danes Mreža MaMa? Najbolj preprost odgovor je v 45 mladinskih centrih, naših članicah po sej Sloveniji. In z veseljem lahko rečemo, da imamo lepo številko članic, s katerimi bomo v prihodnje pričeli aktivno krepiti vlogo v družbi. Ta cilj smo si zadali skupaj in veselim se tega izziva, saj se zavedam, da delo Mreže MaMa ni zgolj in le v Ljubljani, ampak na terenu tudi pri članicah – mladinskih centrih.

 

Če pa pogledamo podrobneje, je Mreža MaMa programsko stabilna organizacija, z močnim jedrom na terenu, s potencialom razvoja mladinskega dela in z mnogo energije ter dobro in stabilno opravljenim delom v preteklosti. Tudi z dobro programsko realizacijo, v katero so moji predhodniki vložili veliko truda in energije.  A vendarle moramo priznati, da ni vse tako lepo in da bo Mreža MaMa za vzdrževanje programske kondicije in vzdrževanjem dobro opravljenega dela iz preteklosti morala narediti razmislek v smeri razvoja, kam in kako iti naprej ter kako zagotoviti redne vire financiranja za vsaj kakšno zaposlitev ali dve več, saj nihanja v zaposlenih lahko organizacijo programsko precej izčrpajo. Da bomo ohranili stabilno organizacijo, stabilno Mrežo MaMa, so potrebni stabilni in strokovni kadrovski viri, čemur bomo v naslednjih letih namenili veliko več pozornosti kot smo jo do sedaj.

Kakšno vidite Mrežo MaMa leta 2020?

Leta 2020 vidim Mrežo MaMa kot močno strokovno jedro za razvoj mladinskih centrov, mladinskega dela, mladinskih projektov, zagotavljanje aktivne participacije mladih t.i. neorganizirane mladine in povezovanje mladinskih struktur, z enim samim namenom, ustvarjati priložnosti za mlade.

Pri tem želim, da ima Mreža MaMa več zaposlenih in stabilno in redno financiranje za stabilne zaposlitve, ki jih bodo zasedli strokovnjaki za razvoj mladinskih centrov in bodo po področjih pokrivali mladinsko delo, mednarodno mladinsko delo in promocijo mladinskega dela in mladinskih centrov.

Vsekakor pa v tem času ne bomo mogli mimo povezovanja z drugimi sektorji in organizacijami ter z njimi iskali skupen dialog. Ko vse skupaj povežemo, bomo z lahkoto pokazali javnosti, da mladi znajo delati in da rabijo priložnost, da ustvarijo prihodnost zase in za druge.

Kako je z mladinskimi centri po Sloveniji? Je motivacija za delo še vedno na enakem nivoju, kot je bila ob njihovi ustanovitvi? S kakšnimi izzivi se soočajo? 

Kot sem že omenila imamo v Mreži MaMa 45 članic mladinskih centrov, ki so med seboj različni tako po programu kot tudi po infrastrukturi in po nastanku ter tradiciji, kilometrini dela, ki prinese različen nivo motivacije. Tu imamo mladinske centre, ki so javni zavodi, nekateri imajo tudi nastanitvene kapacitete in mladinske centre, ki so organizirani kot NVO. Nekateri med mladinskimi centri se bolj osredotočajo na mednarodne programe, drugi na socialne, tretji na kulturno-umetniške programe. Ravno ta pestrost in raznolikost nas dela močnejše. Se pa mnogi mladinski centri soočajo s pomanjkanjem kadra in vedno več opravili, ki ne sodijo v mladinsko delo, kar je posledica tega, da mladinski centri svoje delo opravijo dobro, zato s strani financerjev postanejo zahteve vedno večje. Poleg tega pa je mnogo mladinskih centrov, še posebej tistih iz manjših občin, v zadnjih letih združeno skupaj z različnimi dejavnostmi, kot so turizem, šport in podjetništvo.  Pri tem lahko rečemo, da se mladinski centri odpirajo javnosti in so kot vedno do sedaj bili točka povezovanja v lokalnem okolju, a ne smemo pozabiti na mladinsko delo, ki je v marsikaterem okolju oralo ledino na več področjih, še posebej pri pridobivanju evropskih sredstev, pri čemer so ostali zavodi bili precej v zaostanku.  

Omenjate tudi motivacijo. Pri motivaciji je tako, da jo je včasih manj, včasih več. Je pa res, da mora biti mladinskim centrom prioriteta skrb za razvoj kadra in mladinskih delavcev ter vključevanje mladih v procese dela pri čemer se prenaša znanje na mlajše generacije, ki pridobivajo skozi mladinsko delo in projekte svoje prve izkušnje. In v tem ne smemo pozabiti na bistvo mladinskega dela in to je vzgoja mladih za aktivno državljanstvo, odgovornost, kulturo, umetnost, pravice, solidarnost, medsebojno pomoč in delo, kar mladega človeka dela avtonomnega.

Prav na razvoju mladinskih centrov, mladinskega dela in izobraževanju mladinskih delavcev pa Mrežo MaMa čaka kar nekaj izzivov, ki so prioriteta prihodnjega leta.

Kako ocenjujete trenutne razmere na področju mladinske politike, že več let poslušamo, da so mladi prioritete vlad, je to res?

Moja sodelavka rada zapiše, da mladi rabijo priložnosti, da ustvarijo prihodnost. To sem v zgornjih vrsticah tudi že zapisala. In res je to. Najtežje je, ko mladi nimajo dela in ne dobijo priložnosti. To, da so mladi prioriteta vlad je nujno potrebno, a se moramo hkrati tudi zavedati, da ima vlada veliko več prioritet, da lahko nemoteno deluje in za mlade ustvarja priložnosti. Mislim, da bi morali doreči, katera prioriteta je najpomembnejša za mlade. Jaz menim, da so zaposlovanje, delovna mesta ali dolgoročni ukrepi za zaposlovanje mladih prioriteta vlade. Kako priti do tega, pa vemo, da le preko razvoja gospodarstva in ustvarjanju dodane vrednosti na trgu. Ko se bo to kolesje zavrtelo, verjamem, da bodo tudi nova delovna mesta za mlade.

V tem kontekstu vidim mladinsko politiko, ki je na točki, ko se bomo morali vprašati kaj si želimo za mlade in kam gremo. Pri tem si bomo morali delo razdeliti, kdo bo pokrival katero področje mladinske politike in kdo opozarjal na probleme mladih, kdo pa jih reševal.

 

Kaj manjka mladinskemu sektorju, da bi dosegel večji preboj v javnem prostoru?

Mladinski sektor je premalo prepoznan. Veliko dela opravimo, ki ga javnosti ne znamo dovolj dobro predstaviti. Predvsem mislim, da v sektorju neprestano delamo in veliko naredimo in da so učinki vidni, a vendarle jih ne znamo javnosti pokazati. Tu mislim celoten sektor. Ni enotne strategije kaj je mladinsko delo. Je res mladinsko delo vse kar delajo mladi? Sprašujem se, ali smo res tako zakomplicirani, da ne znamo pokazati kaj smo in kaj delamo? Pa vendarle nismo, preprosti smo, uporabni, praktični in sledimo načelu manj je več. Ko bomo to znali pokazati javnosti in pravilno komunicirati do ključnih deleležnikov in javnosti, bomo tudi lažje pokazali, da mladi znajo delati in da skozi mladinsko delo pridobivajo mladi kompetence, ki jih v gospodarstvu in podjetništvu najbolj cenijo. To so timsko delo, komuniciranje, organiziranje, vodenje, odločanje in finančno upravljanje.  

Kako vidite razvoj mladinskega sektorja in mladinskega dela v prihodnosti?

Mladinski sektor bo moral narediti korak naprej, tudi v močnejšem povezovanju in iskanju prioritet in se hkrati kadrovsko okrepiti. Prav tako si bo potrebno razdeliti delo, se profilirati in se strokovno orientirati ter delo opravljati profesionalno in mladim dajati dober zgled.

Če ne bomo naredili premisleka kam in kako, se okrepili, bo sektor postal šibek in ga bodo prevzeli drugi sektorji, ki so trenutno enakovredni, a strokovno močnejši in tudi bolj nišni.

Prav tako pa je potrebno v prihodnje več narediti na razvoju mladinskega dela in vlagati v mladinske delavce – v kader, tiste, ki so v prvi liniji v odnosu do mladega človeka in skrbijo za integracijo mladih v družbo. Ker brez mladih, tudi ni mladinskega sektorja.

Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da so mladi ciljna skupina z manj priložnostmi in da prihaja vedno več mladih s posebnimi potrebami, na kar bomo morali prav tako poiskati odgovore in se pravočasno pripraviti. Posledično bo tu potrebno mlade poiskati, iti na teren, jih takorekoč za roko pripeljati in vključiti v različne aktivnosti. To se lahko zgodi le na ulici, tam, kjer se zadržujejo mladi. Zato bo v prihodnje vedno več potreb po mladinskem uličnem delu, neposrednemu stiku z mladimi, za kar pa so potrebni izkušeni mladinski delavci.

Ob zaključku leta, nam zaupate misel o 2015, vaše želje za članice mreže, kaj za Mrežo MaMa in kaj za mladinski sektor?

Moja misel 2015 je enaka kot vse do sedaj: vse je stvar dogovora, organizacije in pristopa.

Članicam želim veliko Motivacije, Razigranosti, Entuziazma, Žurov, Akrobacij in še več Mladih, akcije, Možnosti, atrakcije,

Mladinskemu sektorju pa leto polno mladosti, novo vizijo in strategijo.

Vsem pa zadovoljno, zdravo in srečno 2015.

 

Vir: Uredništvo mlad.si 

Natisni stran Natisni stran

Kategorije Intervjuji

Sorodni članki

Avtorji