Evalvacija programa Velikani upanja

31 dec2014
1,541

Rezultati so pokazali, da so se pri mentorjih, torej velikanih upanja, izpostavile in močneje razvile predvsem kompetence, ki izhajajo iz novih spoznanj in izkušenj z mladostniki iz drugačnega okolja, kot je njihovo, poglobilo se je razumevanje in  sprejemanje drugačnosti, prav tako pa je izstopala potrpežljivost kot nekje temeljno gonilo sodelovanja.

 

Mladostniki, ki so sodelovali v programu so poudarili predvsem rezultate na učnem področju, torej boljše ocene in boljše razumevanje šolske snovi ter veselje, da je nekdo tukaj za njih in samo za njih, da imajo nekoga, na kogar se lahko obrnejo, mu zaupajo in vprašajo za mnenje.  Večina sodelujočih mladostnikov je tako govorila predvsem o šoli – to so bili mladi, stari do 15 let, medtem ko so starejši udeleženci programa prepoznali tudi druge prednosti, ki jim jih je zagotovilo sodelovanje v tem programu. To so bile predvsem večja mirnost in večje razumevanje dogajanja v lastnem okolju in družini.

 

Morda bi omenili tudi, da so nekateri mentorji občasno dobili občutek, da so samoumevni v življenju mentorirancev, da ni bilo potrebnega spoštovanja s strani družin mentorirancev ter da so bili spregledani kot posamezniki in so nanje gledali kot na pomočnike in ‘psihologe’ celotne družine in ne samo otroku, s katerim so sodelovali.

 

Program se je pokazal kot zelo koristen tako za mentorje kot mentorirance, saj so se pri obojih razvijale in oblikovale kompetence o katerih sami pred evalvacijo niso razmišljali in jih morda niti niso ustrezno prepoznali. Namen programa je torej bil dosežen – rast malih in velikih.

 

Vir: Društvo Salezijanski mladinski center Maribor 

Sorodni članki

Avtorji