Intervju s Tanjo Fajon, evropsko poslanko v letih 2009 do 2014: Položaj in prihodnost mladih v Sloveniji in v Evropi

22 maj2014
1,098

Kako komentirate položaj mladih v Evropi in kako dogajanja v določenih državah, kjer mladi glasneje kot pri nas opozarjajo na različne problematike?

Položaj mladih v današnji Evropi je zelo zaskrbljujoč zaradi tega, ker smo v Evropski uniji v zadnjih letih ustvarili na milijone brezposelnih, generacijo, ki ima potencial, je zelo dobro izobražena, nima pa neke jasne vizije in delovnih mest. V nekaterih državah kot so Španija, Portugalska, Italija in Grčija, je obstajal podatek, da je vsak drug mladi človek pri 25. letih danes brez dela. Veliko je bega možganov, veliko je strahu… Na Portugalskem npr. je postala priljubljena rap pesem ‘Mi smo neumna generacija’, kar veliko pove: ljudje so danes veliko bolj izobraženi, ne najdejo pa svojega mesta. To me skrbi v kontekstu teh razmer, kaj se danes dogaja v EU. Veliko se ukvarjamo s tem, kako zagotoviti večjo zaposlenost mladih, hkrati tudi vlagati v izobraževanje, po drugi strani pa ti mladi ljudje ne zaupajo več v evropski projekt povezovanja in predstavljajo zelo velik odstotek evropske družbe, ki niso aktivni državljani v smislu, da bi sodelovali aktivno pri ustvarjanju politik Evropske unije, tudi ko gre za udeležbo na evropskih volitvah –  to je postala neka apatična generacija. 


Kakšne ukrepe oz programe je v vašem mandatu sprejela EU za izboljšanje položaja mladih, in kako ocenjujete njihov vpliv?

V evropskem parlamentu in nasploh v EU smo se močno zavzemali za lansiranje programa Jamstvo za mlade, katerega so potem potrdili tudi evropski voditelji. Gre za določena sredstva iz prihodnjega proračuna EU – v prihodnjih sedmih letih bo mladim na evropski ravni  namenjenih 6 milijard evrov. To je razmeroma malo, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah potrebnih vsaj 20 milijard samo za začetek, da bi vsakemu mlademu človeku do 25. leta po obdobju izobraževanja v 4 mesecih zagotovili pripravništvo, nadaljevanje študija ali prvo zaposlitev. Starostno omejitev bomo skušali podaljšati vsaj do 30. leta, da se lahko vsak mlad človek uvrsti na trg dela in ima s tem enake priložnosti. Tudi v Sloveniji smo začeli z izvajanjem, zavedam pa se, da to ni zadosten ukrep in da bo treba tudi v naši državi še marsikaj spremeniti, ker je brezposelnost dosegla zaskrbljujočo raven, prav tako se nam dogaja beg možganov. Ne gre samo za vprašanje, koliko sredstev se namenja, gre za dolgoročnejšo strateško vizijo urejanja brezposelnosti mladih, ko gre za vprašanje povezanosti izobraževalnega sistema s trgom zaposlovanja, da ne ustvarjamo generacije matematikov ali fizikov, na koncu pa zanje nimamo delovnih mest. Gre za to, da zagotovimo plačana pripravništva, praktično delo, da ustavimo prekerne pogoje. Pomembno je, da tistim, ki želijo biti podjetniki, pomagamo pri start-up podjetjih in razvijanju idej in pogojev, da lahko zaženejo majhna in srednje velika podjetja.


Kakšen je odziv mladinskega sektorja iz držav EU na ponujene priložnosti? Ali se odzivnost razlikuje od države do države?

Kar nekaj je aktivnih mladinskih organizacij in združenj na evropski ravni. V zadnjem času smo imeli veliko stikov z njimi, mislim, da je to posledica zaskrbljujočih razmer med mladimi po vsej EU. Rekla bi, da čutim večjo angažiranost na evropski ravni tudi zaradi strahu, kaj bodo prinesle evropske volitve – ali bo to postala Evropa, v kateri nas bo strah, ali bo to postala Evropa, v kateri bomo znali poskrbeti ne le samo za mlade – gre tudi za vprašanje brezposelnega srednjega sloja, starejših ljudi, medgeneracijskega sodelovanja. Gre za to, da bomo uspeli zagotoviti na evropski ravni dejansko dostojanstvo za vsakogar –  to pomeni delo in dostojno plačilo od mladih do tudi starejše generacije. V Sloveniji lahko rečem, da kar sem v zadnjih letih obiskovala univerze, študentske organizacije in tudi dijaške, da je čutiti veliko angažiranost, veliko je predlogov na mizi, koliko pa so v resnici v praksi realizirani, pa se mi zdi, da se odvijajo stvari veliko prepočasi na nacionalni ravni, in potem dalje, tudi na evropski.


Katero področje mladih v okviru EU ocenjujete še kot posebej problematično in zaskrbljujoče? Kakšne ukrepe ali programe bi po vašem mnenju morala EU sprejeti čim prej?

 Področje mladih, ki je najbolj zaskrbljujoče, je po mojem mnenju, kot sem posredno že omenila, brezposelnost in to, da smo ustvarili idejo, da je dobro če doštudiraš, da imaš diplomo – magisterij – mogoče doktorat, nazadnje pa ko uspeš in vse to imaš ugotoviš, da ne dobiš zaposlitve. Na tej poti smo pozabili na profesionalne poklice – mojstrske poklice, kjer smo dobri Slovenci in Evropejci. Nujne bi bile spremembe v izobraževalnem sistemu, da bi razmišljali bolj dolgoročno, kje bomo imeli potrebe, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi.


Kar pa nam prinaša Evropa pa so prednosti, posebej ko gre za mlado generacijo, ker ima, danes bolj kot kdajkoli prej, možnost izkoriščati programe kot so Erasmus in podobne, ko gre za izmenjave ne samo v času izobraževanja ampak tudi v času iskanja zaposlitev. Upam, da bomo sposobni zagotavljati sredstva tudi na ‘dolgi rok’. Hkrati upam, da bomo oživljali tudi tiste, bolj zapostavljene poklice in tisto, v čemer smo v Evropi močni – verjamem, da so to ravno te majhne stvari – mojstrovine, kjer ima Evropa neko prednost.

 

Ko gre za vprašanje podjetništva in spodbujanja kreativnih idej med mladimi pa menim, da vsak mlad človek ne more biti podjetnik in tudi ni treba, da bi bil. Zato moramo iskati priložnosti dejansko za vse, ne glede na to, kaj so in kaj si želijo biti.


 

intervjuvanka: Tanja Fajon, evropska poslanka 2009 do 2014

izvajalec intervjuja: Zavod za šport Jesenice – OE Mladinski center Jesenice

priložena fotografija: arhiv OE Mladinskega centra Jesenice

 

Vir:  Mladinski center Jesenice

Sorodni članki

Avtorji