Proces pisan na kožo mladim – Strukturirani dialog

30 dec2013
1,761

Strukturirani dialog je namenjen mladim in političnim odločevalcem ter je takorekoč pisan na kožo mladim, ki si želijo sprememb in so pripravljeni sprejeti izzive sodobne družbe.

 

Intervju je nastal ob izpraševanju ene izmed koordinatoric projekta strukturiranega dialoga, Maje Drobne, ki ga skupaj vodita Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa.

 

 

1. Na kratko, v enem stavku, kaj je strukturirani dialog ?

 

Strukturirani dialog na področju mladine je instrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključujejo v politični dialog z odgovornimi za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni. V Sloveniji za proces strukturiranega dialoga skrbi nacionalna delovna skupina, ki jo vodi Mladinski svet Slovenije, skupaj z Mladinsko mrežo MaMa pa izvaja posvetovanja na terenu prek različnih projektov, ki so financirani iz programa Mladi v akciji pod okriljem NA mladina.

 

 

2. Kdaj se je strukturirani dialog pričel v Sloveniji in kaj pomeni v evropskem kontekstu?

 

V Slovenji se je strukturirani dialog pričel bolj intenzivno izvajati leta 2011, s projektom Dialog mladih!, ki je bil tudi izbran za enega izmed treh najboljših projektov v zadnjih 25 letih programa Mladi v akciji, ki so jih izbrali ob 25 obletnici programa. S tem se je slovenski projekt pridružil še dvema evropskima projektoma iz Avstrije in Irske. Nacionalna delovna skupina strukturiranega dialoga je bila vzpostavljena leta 2012. Projekt pa v Sloveniji vodita Mladinski svet Slovenije in Mreža MaMa s pomočjo programa Mladi v akciji. V evropskem kontekstu pomeni strukturirani dialog posvetovanje med mladimi in političnimi odločevalci s pomočjo vprašalnikov akterjem v mladinskem polju, ki so določeni na podlagi posameznih tematik, ki jih določa država oziroma trojka držav, ki predsedujejo EU. Gre za 18 mesečne cikle, ki imajo skupno oziroma osrednjo temo, vsaka država pa dodatno določi svojo podtemo, trenutno je cikel namenjen socialnemu vključevanju, tematika grškega predsedovanja pa kultura in podjetništvo. Slovenski projekt Dialog mladih je bil edinstven, ker je združil mlade in politične odločevalce na enem mestu, tudi na lokalni in regionalni ravni ter mladim ponudil možnost oblikovanja novih projektov in sprememb v svoji lokalni skupnosti. S tem so mladi prvič postali slišani in upoštevani, poleg tega pa so pridobili v javnosti svojo pozornost. Projekt je učna izkušnja, ki mlade spodbuja k aktivnemu državljanstvu in povečuje zavedanje o njihovi participaciji oziroma udeležbi pri oblikovanju mladinskih politik, po principu mladi za mlade in za širše okolje.

 

 

3. Kakšne učinke dosega proces strukturiranega dialoga v slovenskem prostoru, kateri so temeljni cilji in kakšen je namen?

 

Projekt največje učinke dosega na lokalni ravni, saj so lokalni odločevalci najbolj naklonjeni idejam mladih, mladi pa si vsekakor želijo, da jih odločevalci bolj aktivno vključijo v vse faze odločanja, od ideje do izvedbe. Glavni cilj projekta je, da oblikovani in podani predlogi s strani mladih dobijo veljavo in postanejo del lokalne politične agende. Na podlagi tega se ustvarja celoten dialog, kar je tudi namen procesa in posameznih projektov vse od leta 2011 naprej. Kot sem omenila, je v letu 2011 potekal projekt strukturiranega dialoga pod naslovom Dialog mladih!, leta 2012 Mladi o okolju, v letošnjem letu, ki se nadaljuje v prihodnje leto, pa poteka projekt Dialog mladih 2.0: Vključujemo! In Dialog mladih 2.1: Vklopi se!. Predlog, ki so ga mladi oblikovali na dogodkih Dialoga mladih!, je znana pobuda ukrepa aktivne politike zaposlovanja, Prvi izziv, ki je 3000 mladim omogočil prvo zaposlitev za najmanj 15 mesecev. Prizadevamo si, da bi še več takšnih pobud prejeli s strani mladih, še bolj pomembno, pa je da, so pobude uslišane in videne pri tistih, ki odločajo o naši prihodnosti.

 

 

4. Na kaj se osredotoča projekt Dialog mladih 2.0: Vključujemo!, ki je potekal v letu 2013 in se nadaljuje v 2014?

 

Letošnji projekt se osredotoča na socialno vključevanje. Cilj projekta je, da v desetih lokalnih skupnostih zberemo vsaj 50 mladih, skupno 500 mladih, ki se skozi vodene aktivnosti naučijo prepoznati problematike in izzive, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju ter oblikujejo konkretne predloge za rešitev problemov in izzivov. Skozi aktivnosti, ki potekajo po skupinah, pridobijo potrebno znanje kako se oblikuje konkreten predlog, ki ga potem tudi predstavijo svojim oblikovalcem lokalnih politik. Proces se bo nadaljeval na nacionalni ravni v letu 2014, z nacionalno konferenco Dialog mladih 2.1: Vklopi se!, kjer bodo mladi iz posameznih lokalnih skupnosti oblikovali in predlagali rešitve na nacionalni ravni. Nacionalna konferenca bo predvidoma v mesecu maju 2104.

 

 

5. V katerih krajih po Sloveniji poteka Dialog mladih 2.0: vključujemo! in zakaj?

 

V letu 2013 je projekt potekal na Ravnah na Koroškem in Jesenicah ter v Trbovljah in Črnomlju. V letu 2014 bomo nadaljevali s projektom v naslednjih mestih: Brežice, Ljutomer, Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica in Idrija. Kraje smo izbrali glede na regijsko zastopanost in na podlagi tega, da vključimo v projekt kraje in organizacije, ki še niso sodelovali v procesu strukturiranega dialoga. S tem mladim ponudimo možnost in zagotovimo prostor ter podpro, da lahko mladi iz njihovih lokalnih skupnosti izrazijo svoje mnenje in predlagajo rešitve. S tem tudi vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo v različnih krajih po Sloveniji. Več informacij najdete na spletni strani www.mladina.info. K sodelovanju so vabljeni mladi med 15 in 29 letom starosti, tako organizirane skupine mladih kot tudi posamezniki. Sodeluje lahko prav vsak!

 

 

6. Kaj si mladi najbolj želijo in katere so njihove najpogostejše pobude?

 

Mladi se najbolj osredotočajo na problematiko zaposlovanja, kako poiskati službo, svojo prvo priložnost in kako začeti graditi svojo kariero. Zaznavajo, da jim primanjkuje kvalitetnih informacij in želijo si več organizacij mladinskega dela in organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi. Želeli bi si več podpornega okolja pri samozaposlovanju. Mladi si željo tudi sogovornika v občinskih upravah, s katerim bi imeli možnost sodelovati v vseh fazah odločanja (od priprave, do izvedbe). Predlagali so tudi, da naj se v vse politike in strategije občin vključijo potrebe mladih in da so mladi del vseh lokalnih politik in strategij.

 

 

7. In odzivi odločevalcev, se udeležijo in kdaj bodo vidni učinki realizacije predlogov projekta?

 

Vsi si srčno želimo, da bi bili predlogi realizirani čimprej. V prejšnjih ciklih so nekateri učinki bili vidni v zelo kratkem času in so bili realizirani takoj. V Trbovljah so na primer v lanskem letu predlagali namestitev košev za smeti, za čistejše okolje in predlog je bil realiziran v roku enega meseca. Odločevalci se v večini zelo radi udeležijo tovrstnih dogodkov in prisluhnejo mladim ter se na predloge tudi odzovejo. Pomembno je, da mladi dobijo občutek, da so njihovi predlogi upoštevani in uslišani, saj bodo le na takšen način še sodelovali in bodo še naprej aktivni ter skupaj z odločevalci soustvarjali svojo prihodnost. V nasprotnem primeru se motivacija in mladostna energija na strani mladih lahko na dolgi rok izčrpata, zato je v procesu strukturiranega dialoga še posebej pomembno sodelovanje, ki ima širše učinke, tako na kratek, kot tudi na dolgi rok.

 

 

8. Bi za konec še kaj dodali, na kar smo morda pozabili, morebiti kakšno spodbudno besedo, idejo za mlade?

 

Mlade bi želeli spodbuditi k aktivnemu vključevanju v družbo, saj z aktivnim pristopom in s tem, ko pokažemo, da nam ni vseeno za našo prihodnost in družbo in da imamo konkretne ideje ter da smo pri njihovi implementaciji tudi pripravljeni sodelovati in se aktivno vključiti v proces, političnim odločevalnem sporočimo, da smo mladi potencial in ne strošek.

 

 

 

Vir: uredništvo mlad.si

Sorodni članki

Avtorji